Jedro

Sodišče lahko kljub začetku stečajnega postopka dovoli izvršbo za poplačilo terjatev, ki se nanašajo na stroške postopka le, če glede njih obstaja izvršilni naslov. Upnik pa je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 15.11.1999 zavrnilo upnikov predlog za izvršbo, saj je ugotovilo, da je bil dne 12.11.1997 nad dolžnikom začet stečajni postopek.

Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da iz faktur-verodostojnih listin izhaja, da je upnik dolžniku obračunal toplotno energijo, ki je bila dolžniku dobavljena v obdobju od 24.11.1997 do 28.12.1998, torej po uvedbi stečajnega postopka. Bremepis št. 70000722 je bil izdan za prepozno plačane račune za terjatve, ki so nastale po uvedbi stečajnega postopka. Pogodbo št. 383/91-568 o dobavi toplotne energije sta podpisala upnik in dolžnik. Gre za obojestransko odplačno pogodbo, katere predmet je sukcesivna dobava toplote.

Stečajni upravitelj od pogodbe ni odstopil (1. odst. 121. člena ZPPSL). Plačilo, ki ga zahteva ima naravo stroškov stečajnega postopka, zato bi moralo sodišče v skladu s 4. odst. 111. člena ZPPSL dovoliti predlagano izvršbo. Pritožbi je priložil tudi odločbo VI Pg 690/95, s katero je bilo razsojeno v podobni zadevi.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju - ZPPSL) v 1. odst. 111. člena določa, da od začetka stečajnega postopka proti stečajnemu dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo. Izjema velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka (4. odst. 111. člena ZPPSL). Vendar pa v konkretnem primeru 4. odst. 111. člena ZPPSL ni moč uporabiti, saj iz navedene določbe izhaja, da lahko sodišče kljub začetku stečajnega postopka dovoli izvršbo za poplačilo terjatev, ki se nanašajo na stroške postopka le, če glede njih obstaja izvršilni naslov. Upnik pa je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.

Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).