Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vrednost spornega predmeta, ugotovljena na podlagi seštevka najemnin v znesku 7.700,00 SIT, ne zadošča za dovoljenost revizije, v sporu, v katerem je bila tožba vložena 25/3/92. Če pravdnega interesa stranke ni moč ugotoviti ne na podlagi vrednosti spornega predmeta, ne iz plačanih sodnih taks za (nasprotno) tožbo, revizija ni dovoljena.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek iz tožbe, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, da sodišče toženi stranki naloži izpraznitev stanovanja. Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe ter tožeči stranki (toženki iz nasprotne tožbe) naložilo, da s toženo stranko sklene najemno pogodbo za sporno stanovanje za nedoločen čas. Z izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tožeče stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku iz tožbe ter toženi stranki (tožeči stranki iz nasprotne tožbe, v nadaljevanju tožena stranka) naložilo, da sporno stanovanje izprazni. Tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe pa je zavrnilo kot neutemeljen.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Revizija ni dovoljena.
Tožba je bila v obravnavanem primeru vložena 25.3.1992. Ker gre za spor, ki izvira iz najemnega razmerja, sklenjenega za določen čas, se kot vrednost spornega predmeta, od katere je med drugim odvisna tudi dovoljenost revizije, vzame seštevek najemnin, za čas, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba (38.člen ZPP). Iz tožbenih trditev izhaja, da je bila sporna pogodba sklenjena 27.3.1991 in sicer za čas do uveljavitve Stanovanjskega zakona (Ur.l.RS, št.18/91-I), t.j. 18.oktobra 1991. Za presojo dovoljenosti revizije proti odločitvi o tožbenemu zahtevku iz tožbe je tedaj odločilen znesek 7.700,00 SIT. Ta pa je nižji od v času vložitve tožbe veljavnem določilu 2. odstavka 382. člena ZPP (Ur.l.SFRJ, št. 4/77 - 20/90), ki v obravnavanem primeru prihaja v poštev za presojo dovoljenosti revizije (10. člen Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Ur.l.RS, št.55/92). Revizija zoper odločitev sodišča o tožbenem zahtevku iz tožbe tedaj ni dovoljena.
Revizija pa je nedovoljena tudi v tistem delu, v katerem izpodbija odločitev o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe. Tožena stranka z nasprotnim tožbenim zahtevkom uveljavlja sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas. Pri tem ne pove, kolikšno najmenino je pripravljena za stanovanje plačevati. Zato sporne vrednosti na podlagi seštevka enoletne najemnine (38. čl. ZPP) ni moč ugotoviti. Prav tako ni moč pravdnega interesa tožene stranke ugotoviti iz plačane takse za nasprotno tožbo, saj iz podatkov spisa ni razvidno, da bi tožena stranka takso plačala. Ker si tako tožena stranka ni zagotovila pravice do revizije (2. odst. 186. čl. ZPP), je revizijsko sodišče tudi o reviziji proti odločitvi o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe odločilo tako, kot je razvidno iz izreka sklepa (392. člen ZPP).