Jedro

Četudi bi obstajali utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje novih dejstev in dokazov, dolžnik ugovora po izteku roka ne sme utemeljevati z dejstvi iz časa pred nastankom izvršilnega naslova, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor dolžnice.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da dejstev o neobstoju obveznosti in same verodostojne listine ni mogla navajati v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj je morala večino listin šele pridobiti pri stečajnem upravitelju B. J., ki je vodil postopek osebnega stečaja. Stečajni postopek se je končal z odpustom obveznosti, kot izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 1949/2014 z dne 23. 9. 2016. Nikoli ni sklepala nobenih poslov z upnikom tega postopka. Zastopnik upnika v obravnavani zadevi je tudi bil zastopnik upnika M. K. d.o.o., ki je v zadevi VL 171295/2010 že predlagal izvršbo in se skliceval na isto pogodbo št. 13151, sodišče pa je izvršbo ustavilo zaradi osebnega stečaja dolžnice. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati dejstvo dolžničinega osebnega stečaja in odpusta obveznosti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje bi tudi moralo upoštevati, da je bilo v zadevi VL 171295/2010 že pravnomočno odločeno o isti stvari. Dolžnica je v dopolnitvi pritožbe navedla, da je uspela pridobiti verodostojno listino, na katero se sklicuje upnik v obravnavani zadevi, račun št. 9/2017, iz katerega je razvidno, da je izdan za neodplačan del kreditne obveznosti v višini 1.732,00 EUR na podlagi posojilne pogodbe št. 13151/08 z dne 1. 2. 2008. Storitev naj bi bila opravljena 19. 1. 2017. Meni, da gre za očitno fiktivni račun, izdan skoraj 10 let po sklenitvi posojilne pogodbe in po zaključku dolžničinega osebnega stečaja. Račun se tako nanaša na obveznost, ki je bila dolžnici odpuščena. Upnik poskuša izterjati terjatev na podlagi neverodostojnega računa na storitev, ki nedvomno ni bila opravljena v letu 2017. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi in izvršba ustavi, podrejeno pa predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim razlogom sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

5. Četudi bi obstajali utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje novih dejstev in dokazov, dolžnik ugovora po izteku roka ne sme utemeljevati z dejstvi iz časa pred nastankom izvršilnega naslova, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi je bil izdan sklep o izvršbi dne 30. 1. 2017, dolžnica pa je zatrjevala nastop pravnega dejstva odpusta obveznosti na podlagi sklepa o odpustu obveznosti z dne 23. 9. 2016. 6. Dolžnica sicer pravilno navaja, da odpust obveznosti učinkuje tako, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, vendar pri tem spregleda, da je bilo o terjatvi odločeno naknadno z izvršilnim naslovom. V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato pravilnosti navedene sodne odločbe kot izvršilnega naslova ne sme vsebinsko presojati, za kar si prizadeva dolžnica z ugovorom po izteku roka. Naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov je lahko izpodbijan le v ustreznem, z zakonom predvidenem postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (prvi odstavek 63. člena ZIZ).

7. Četudi upnik pridobi izvršilni naslov z zlorabo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, kot pojasnjuje dolžnica v pritožbi, učinki pravnomočnosti v povezavi z načelom vezanosti na izvršilni naslov izvršilnemu sodišču preprečujejo, da bi navedene okoliščine upoštevalo, dokler v za to predvidenem ločenem postopku ni izvršilni naslov razveljavljen. Dolžnica z vloženim ugovorom po pojasnjenem ne more doseči ustavitve izvršbe, tudi začasno pa je lahko izvršba odložena le na obrazložen predlog dolžnice, če so izpolnjeni zakonski pogoji.

8. Okoliščine fiktivne izdaje računa kot verodostojne listine in izterjava obveznosti, ki je prisilno ni več dopustno sodno uveljavljati zaradi učinkov odpusta obveznosti, kar navaja in dokazuje dolžnica v pritožbi, pa so podlaga za sum, da je bilo v obravnavani zadevi vsaj poskušano kaznivo dejanje zlorabe izvršbe (216. člen Kazenskega zakonika - KZ-1). Sodišče druge stopnje je kot državni organ dolžno naznaniti navedeno kaznivo dejanje (145. člen Zakona o kazenskem postopku - ZKP), kar bo tudi storilo. Kazenskopravnega varstva se lahko posluži tudi dolžnica in organom pregona hkrati z morebitno ovadbo posreduje v tej zvezi še morebitne listine, ki jih morda ni predložila v tem postopku.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).