Jedro

ZVis v 55. členu določa, da mora visokošolski učitelj, poleg pogojev iz 1. odstavka tega člena, da je v naziv visokošolskega učitelja lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti, izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv.

Podlaga za odločitev o izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja je strokovna ocena kandidatovega dela in soglasje habilitacijske komisije, katere naloga je, da zagotovi enotno uporabo meril za izvolitev v naziv.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je UL FKKT izdala odločbo, s katero je na podlagi določb 55., 56. in 57. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZViS), določb 3. odstavka 215. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Statut UL), Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (sprejetih na seji senata UL 05. 11. 1996 in spremenjenih ter dopolnjenih dne 16. 10. 2000, v nadaljevanju Merila), sklepa habilitacijske komisije (HK) UL z dne 22. 1. 2008 in sklepa senata FKKT z dne 7. 11. 2008 izdala odločbo, s katero je odločila, da se postopek za izvolitev A.A., v naziv docent za področje splošna kemija, na podlagi sklepa HK UL, da zaradi negativnih ocen vseh poročevalcev niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka, v skladu z določbo 3. odstavka 215. člena Statuta UL, ustavi. V obrazložitvi odločbe navaja, da je A.A., sedaj tožnik, dne 22. 10. 2007 na UL FKKT vložil prošnjo za prvo izvolitev v naziv docent za področje splošna kemija, h kateri je priložil bio - in bibliografske podatke. Senat UL FKKT je na seji dne 9. 11. 2007 izvolil B.B., C.C. in D.D. za poročevalce za pripravo ocen o usposobljenosti kandidata in dne 29. 2. 2008 namesto E.E. še F.F. Po pridobitvi vseh ocen poročevalcev je fakulteta dne 5. 6. 2008 celotno gradivo, skupaj z ocenami poročevalcev, posredovala HK UL. Po pregledu celotne dokumentacije za izvolitev tožnika v naziv docent za področje splošna kemija na UL FKKT je HK UL ugotovila, da skladno z določbami 3. odstavka 215. člena Statuta UL, sprejetega dne 21. 12. 2004, niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka. HK UL je ugotovila, da so vse štiri ocene poročevalcev o usposobljenosti kandidata negativne. Iz strokovnih ocen je razvidno, da kandidat v zadnjih 15-ih letih ni objavil dovolj ustreznih znanstvenih in strokovnih del in zato ni izpolnil enega od pogojev iz 6. točke 12. člena Meril, ki jih morajo kandidati za pridobitev naziva docent izpolnjevati kot nujni pogoj za to, da HK UL lahko izda soglasje za podelitev naziva docent, ki je za senat članice statutarni pogoj, da lahko kandidata izvoli v zaprošeni naziv. HK UL je v svoji obrazložitvi med drugim zapisala, da je po pregledu dokumentacije ugotovila, da so ocene poročevalcev upravičeno negativne in tudi vsebinsko utemeljene. Glede na navedeno je HK UL, v skladu s 3. odstavkom 215. člena Statuta UL, sprejela sklep, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka. Po prejemu tega sklepa HK dne 3. 11. 2008 je senat UL FKKT na 12. seji dne 7. 11. 2008 v skladu z določbo 3. odstavka 215. člena Statuta UL sprejel ugotovitveni sklep, da se na podlagi sklepa HK UL, po katerem zaradi negativnih ocen vseh poročevalcev niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka, postopek o prvi izvolitvi tožnika v naziv docent za področje splošne kemije ustavi.

Tožnik v pritožbi zoper prvostopenjski akt Senatu UL predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje organu prve stopnje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je odločba dekana nepravilna, ker iz nje ni razvidno, katerega od 5-ih pogojev iz 6. točke 12. člena Meril ni izpolnil, zaradi česar je odločba neobrazložena. Neobrazložena pa je tudi trditev v izpodbijani odločbi, da je HK UL ugotovila, da so ocene poročevalcev upravičeno negativne in tudi vsebinsko utemeljene. Ker gre za tožnikovo prvo izvolitev v naziv docent za področje splošne kemije, bi morali poročevalci po njegovem mnenju upoštevati celotno bibliografijo in ne le bibliografijo zadnjih 15-ih let. Ker ni bila upoštevana celotna bibliografija, tožnik meni, da poročevalci niso prejeli kompletne dokumentacije.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi odločbe navaja, da je po prejemu tožnikove pritožbe senat UL na seji dne 20. 1. 2009 določil za poročevalca o pritožbi tožnika G.G. Le-ta je v svojem poročilu z dne 13. 2. 2009 navedel, da je bila odločba dekana UL FKKT izdana v skladu z 215. členom Statuta UL, torej na podlagi sklepa UL FKKT, ki je bil pri sprejemu sklepa vezan na sklep HK UL, ta pa je morala upoštevati negativne ocene oziroma mnenja vseh štirih poročevalcev. Glede navedbe (pri)tožnika, da poročevalci in HK UL niso razpolagali s celotnim gradivom postopka, je poročevalec po proučitvi dokumentacije, predložene poročevalcem, HK in tiste, priložene k pritožbi, ugotovil, da je šlo v vseh navedenih primerih za isto dokumentacijo. Poročevalci so pri pripravi ocen razpolagali s celotno dokumentacijo, ki jo je (pri)tožnik 22. 10. 2007 predložil UL FKKT skupaj z vlogo za izvolitev v naziv docenta za področje splošne kemije. Da je temu tako, je razvidno tudi iz podpisanih popravkov, ki so jih naredili poročevalci, na obrazcu pregled dela in točkovalnik, ki ga je (pri)tožnik izpolnil, podpisal in poleg druge dokumentacije priložil vlogi za izvolitev v naziv. Iz konkretnih, podpisanih popravkov poročevalcev na tem obrazcu je razvidno, da so preizkusili podatke in točkovanje, ki ga je naredil kandidat, primerjalno z uporabo priložene dokumentacije. Konkretnost popravkov je takšna, da so poročevalci pri izdelavi ocen o usposobljenosti kandidata za izvolitev v naziv upoštevali vsa dela, ki jih je (pri)tožnik navedel v obrazcih in so navedena v dokumentaciji in ne le dela, ki jih je (pri)tožnik opravil v zadnjih 15-ih letih. Če to ne bi bilo res, poročevalci ne bi mogli narediti konkretnih popravkov v obrazcu. Prav tako je iz ocen poročevalcev razvidno, da so po njihovem mnenju razpolagali z vso dokumentacijo, ki jo je (pri)tožnik priložil k svoji vlogi, saj so nekatere ocene oziroma mnenja napisani tako podrobno, da je iz njih nedvoumno razvidna obravnava celotne dokumentacije. V zvezi s trditvijo (pri)tožnika, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, katerega od 5-ih pogojev 6. točke 12. člena Meril ne izpolnjuje, je poročevalec pojasnil, da se izpodbijana odločba opira na 6. točko 12. člena Meril oziroma na zadnji pogoj, ki se glasi „ima pozitivno oceno poročevalcev“. Tako v izreku kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da so vsi poročevalci podali negativne ocene o strokovni usposobljenosti kandidata za izvolitev v zaprošeni naziv. Iz tega nedvoumno izhaja, katerega od pogojev iz 6. točke 12. člena Meril kandidat ne izpolnjuje in zato dodatna obrazložitev tudi ni potrebna. Poročevalec je tudi navedel, da v izpodbijani odločbi sicer res ni posebej obrazložena navedba, po kateri je HK UL ugotovila, da so ocene poročevalcev upravičeno negativne ter tudi vsebinsko utemeljene; ne glede na to, pa ta trditev ni relevantna za presojo sklepčnosti izpodbijane odločbe, ker je HK UL pri sprejemanju svojih odločitev vezana na ocene poročevalcev in jih mora v celoti upoštevati. Poleg tega je UL FKKT kandidatu omogočila vpogled v ocene poročevalcev tako, da je neposredno iz teh ocen lahko sam ugotovil, zakaj so poročevalci njegovo vlogo ocenili negativno. Na podlagi navedenega je poročevalec senatu UL predlagal, da pritožbo kandidata zoper odločbo dekana zavrne. Razpravi o pritožbi pa je prisostvoval tudi (pri)tožnik, ki je bil enkrat že izvoljen v naziv docent. V nadaljevanju se drugostopenjski organ sklicuje na določbe ZVis in na določbe Statuta UL. Zaključuje, da je bil na podlagi predmetnih določb postopek na prvi stopnji izveden v skladu s temi predpisi in torej niso bile kršene določbe zakona. Senat UL je zato sprejel sklep, da se tožnikova pritožba zavrne. Svojo odločitev je sprejel v skladu s 48. členom Statuta UL (glasovalo je 27 senatorjev, od tega jih je 26 glasovalo za to, da se pritožba zavrne); senator, dekan UL FKKT, pa se je pri glasovanju izločil. Tožnik v tožbi navaja, da je že v pritožbi navedel, da je prvostopenjski akt neobrazložen, ker v njem ni govora o tem, katerega od pogojev iz 6. točke 12. člena Meril ne izpolnjuje. Navedel je tudi, da je v izpodbijani odločbi ostala neobrazložena trditev, da je habilitacijska komisija tožene stranke ugotovila, da so ocene poročevalcev upravičeno negativne in vsebinsko utemeljene, saj o tem odločba nima nikakršnih razlogov. Navedel je tudi, da bi morali tako poročevalci kot habilitacijska komisija pri odločanju upoštevati celotno bibliografijo tožnika in ne samo bibliografijo zadnjih 15 let, saj gre pri tožniku za prvo izvolitev v naziv docenta za področje predmeta splošna kemija. Tožena stranka je njegovo pritožbo zavrnila. Navedla je, da iz poročila štirih poročevalcev izhaja, da so vsi izdali negativne ocene in da tožnik ne izpolnjuje treh od petih pogojev iz 6. alinee 12. člena Meril, in sicer pogojev iz 1., 2. in 3. točke, odločba tožene stranke pa govori o neizpolnjevanju štirih točk iz 6. alinee 12. člena Meril. Sporna odločba tožene stranke je torej v nasprotju z odločbo UL FKKT, saj le-ta govori le o tem, da tožnik ne izpolnjuje le enega od pogojev iz 6. točke 12. člena Meril. Tožena stranka v svoji odločbi tudi priznava, da je odločba UL FKKT o tem, zakaj so ocene habilitacijske komisije upravičeno negativne in tudi vsebinsko utemeljene, ne- obrazložena. Nadaljnji zaključek v odločbi tožene stranke, da dejstvo, da v odločbi UL FKKT navedena dejstva niso obrazložena, ni relevantno, ker je habilitacijska komisija tožene stranke pri sprejemanju svojih odločitev vezana na ocene poročevalcev in jih mora upoštevati, je nepravilen in zmoten. Tožena stranka se ne more sklicevati na to, da je habilitacijska komisija tožene stranke pri sprejemanju svojih odločitev vezana na ocene poročevalcev in jih mora v celoti upoštevati, ker bi to pomenilo, da jih mora upoštevati tudi, če so poročevalci v postopku za izvolitev nepravilno ali nepopolno ugotovili dejstva, ki so pomembna za odločitev. Obe odločbi formalno sledita negativni oceni poročevalcev, ne obrazložita pa, zakaj bi bila takšna ocena poročevalcev vsebinsko utemeljena. Da ocene poročevalcev temeljijo na nepravilno in nepopolno ugotovljenih dejstvih, pa je razvidno iz 2. odstavka 6. točke 12. člena Meril, to je v pogledu obsega (kvantitete), da kandidat izpolnjuje pogoj iz 2. in 3. alinee 6. točke 12. člena Meril, v kolikor pri ocenjevanju objavljenih del doseže najmanj 20 točk kumulativno iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti; najmanj 3 dela, pri katerih mora biti kandidat prvi avtor, pa morajo biti objavljena ali predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembno ali pomembno za narodno ali državno samobitnost ali kulturo. V obrazložitvi odločbe tožene stranke, ko se le-ta sklicuje na poročila poročevalcev, so navedena določena neresnična dejstva v zvezi z izdanimi in objavljenimi članki, ki jih tožnik tudi opredeljuje. Poleg tega so trije poročevalci ugotovili, da tožnik formalno izpolnjuje zahtevane pogoje 20 točk za prvo izvolitev v naziv docenta za področje splošne kemije. Pri tem je bilo zamolčano, da tožnik zahtevane pogoje 20 točk ne izpolnjuje le malenkostno, temveč kar 10-kratno. Poročevalci pa tudi niso upoštevali celotne bibliografije tožnika. Na podlagi navedenega tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo dekana Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Aškerčeva 5, Ljubljana, št. 1868 z dne 28. 11. 2008, s katero je bilo odločeno, da se postopek za izvolitev tožeče stranke A.A. v naziv docenta za področje splošne kemije, na podlagi sklepa habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani, da zaradi negativnih ocen vseh poročevalcev niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka in v skladu z določilom 3. odstavka 215. člena Statuta Univerze v Ljubljani, ustavi, v zvezi z odločbo tožene stranke Univerze v Ljubljani št. 200-01/2009-AK-MB-ag z dne 5. 3. 2009, s katero je bila pritožba tožeče stranke zoper odločbo dekana Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo z dne 28. 11. 2008, št. 1868 zavrnjena, odpravi in se prošnji tožeče stranke za izvolitev v naziv docent za področje splošna kemija na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo z dne 22. 7. 2007 ugodi; podrejeno pa, da se zadevo vrne toženi stranki v ponovno obravnavanje in odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah, ki so razvidne iz dokumentacije spisa.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet presoje odločba Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, s katero je le-ta postopek za prvo izvolitev tožnika v naziv docenta za področje splošna kemija v skladu z določbo 3. odstavka 215. člena Statuta UL ustavila. Njena odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za izvolitev v naziv po 6. točki 12. člena Meril. Pogoje in postopek za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev določa Zakon o visokem šolstvu. Le-ta v 55. členu določa, da mora visokošolski učitelj, poleg pogojev iz 1. odstavka tega člena, da je v naziv visokošolskega učitelja lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti, izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv. V 56. členu ZViS je določen postopek za izvolitev, ki se, kot to določa 57. člen ZViS, podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda. Iz določb Statuta Univerze v Ljubljani od 211. do 217. člena tako izhaja podrobnejši postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev. Po določbi 214. člena Statuta UL mora senat članice, na kateri teče postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, imenovati tri poročevalce o usposobljenosti kandidata in jim določiti rok za izdelavo ocen. Po določbi 215. člena Statuta UL v primeru prve izvolitve v naziv članica posreduje celotno gradivo habilitacijski komisiji skupaj z ocenami poročevalcev. Po določbi istega člena habilitacijska komisija odloči o prošnji za izvolitev v naziv in svojo odločitev posreduje senatu, ki je pristojen za izvolitev. Če habilitacijska komisija ugotovi, da so mnenja dveh ali več poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidata negativna, sprejme sklep, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka ter o tem obvesti senat članice, pred katero teče postopek za izvolitev v naziv. Senat članice v takem primeru sprejme ugotovitveni sklep o ustavitvi postopka. Statut UL v določbah od 218. do 222. člena določa tudi postopek s pritožbo. Po navedenih določbah mora senat univerze na prvi seji po prejemu pritožbe izmed svojih članov določiti poročevalca, ki izdela poročilo in ga predloži senatu univerze. To poročilo je torej podlaga za odločanje o pritožbi. Iz navedenih določb tako izhaja, da je podlaga za odločitev o izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja strokovna ocena kandidatovega dela in soglasje habilitacijske komisije, katere naloga je, da zagotovi enotno uporabo meril za izvolitev v naziv (53. in 54. člen Statuta UL).

Pri svoji odločitvi se je prvostopenjski organ oprl na določbo 6. točke 12. člena Meril, ki določa, da je v naziv docent lahko izvoljen kdor izpolnjuje pogoje iz te točke. Eden izmed pogojev za izvolitev v naziv docenta, ki jih je na podlagi zakonskega pooblastila določil senat Univerze, je tudi ta, da mora tisti, ki kandidira za izvolitev, imeti pozitivno oceno poročevalcev. Prav to, ali tožnik izpolnjuje ta pogoj, pa je v konkretnem primeru sporno. Tožnik ugovarja stališču tožene stranke in navaja, da so trije poročevalci ugotovili, da formalno izpolnjuje zahtevane pogoje 20 točk za prvo izvolitev v naziv docenta za področje splošne kemije.

Po presoji sodišča je odločitev prvostopenjskega organa, kakor tudi tožene stranke za njim, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za izvolitev v naziv docenta po 6. točki 12. člena Meril, pravilna. Odločitev prvostopenjskega organa pri tem pravilno temelji na ugotovitvi, da za tožnika ni bila izdana pozitivna ocena oziroma pozitivno mnenje nobenega od štirih poročevalcev. Ker tožnik torej ni prejel (nobene) pozitivne ocene, to pomeni, da ne izpolnjuje pogoja po 5. alinei 6. točke 12. člena Meril. Navedeno pa pomeni, da sta tako prvostopenjski organ, kakor tožena stranka za njim, v zadevi pravilno odločila.

Na pravilno in glede relevantnih dejanskih okoliščin popolno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Razlogi, navedeni v odločbi tožene stranke, niso v nasprotju z odločitvijo prvostopenjskega organa. Tožbena navedba, da so trije poročevalci ugotovili, da tožnik formalno izpolnjuje zahtevane pogoje 20 točk za prvo izvolitev v naziv docenta, je neupoštevna. Čeprav so sicer trije poročevalci v strokovnih ocenah med drugim navedli, da tožnik formalno dosega zadostno število točk za prvo izvolitev v naziv docent, so vsi štirje poročevalci navedli tudi, da ima po letu 1993 objavljena le dva članka v revijah, indeksiranih v SCI, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za izvolitev v naziv docent. To pa tudi po mnenju sodišča pomeni negativno oceno.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Tožnik je v tožbi smiselno predlagal tudi opravo glavne obravnave, vendar je sodišče na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na nejavni seji, brez glavne obravnave. Ocenilo je, da je tožena stranka ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila. Na podlagi dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, dejanskega stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi bile pomembne za odločitev v zadevi.