Jedro

Sodišče je pri presoji vsebine obveznosti iz sodne poravnave kot izvršilnega naslova vezano na jezikovno razlago in besedila ne more razlagati še z drugimi razlagalnimi metodami, tudi ne z namenom sklenitve sodne poravnave. Besedilo sodne poravnave kot izvršilnega naslova se torej presoja po prvem odstavku 82. člena OZ in ne po drugem odstavku 82. člena OZ.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da glasi:

1.Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 5. 4. 2022 se zavrne.

2.Dolžnik krije sam svoje stroške ugovornega postopka, upniku pa mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 328,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upniku pa mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 274,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, sklep o izvršbi z dne 5. 4. 2022 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo ter odločilo, da mora upnik v roku osem dni plačati dolžniku 815,59 EUR izvršilnih stroškov (I. točka izreka), zavrglo pa je predlog dolžnika z dne 12. 10. 2023 za prekinitev postopka (II. točka izreka).

2.Upnik v po pooblaščencu vloženi pravočasni pritožbi izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Ob upoštevanju pritožbenih navedb in pritožbenega predloga je šteti, da izpodbija zgolj I. točko izreka. Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu spremeni. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Navaja, da so se vsi udeleženci nepravdnega postopka N 76/2012 zavezali naročiti parcelacijo v roku osem dni od podpisa sodne poravnave. Sodišče je ugotovilo, da so vsi solastniki vložili predlog za izvedbo parcelacije in da je dolžnik (oziroma njegova pooblaščenka) ustno in pisno umaknil soglasje za izvedbo parcelacije, kar pa je šteti, da je izvedbo parcelacije umaknil. Sodišče je zmotno zaključilo, da je dolžnik izpolnil nedenarno obveznost iz sodne poravnave, saj z umikom naročila parcelacije ni izpolnil nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova. Če je dolžnik izvedbo parcelacije naročil, potem pa soglasje za njeno izvedbo preklical, zaradi česar je bilo naročilo preklicano, je enako, kot da parcelacija sploh ni bila naročena. Ker je dolžnik naročilo dal, potem pa je s preklicem soglasja za izvedbo naročila preklical oddano naročilo, naročila ni več.

4.Dolžnik v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam upnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi za uveljavitev nedenarne terjatve iz sodne poravnave, ki je bila sklenjena v nepravdnem postopku delitve solastnine N 76/2012. Iz izvršilnega naslova (sodne poravnave Okrajnega sodišča v Celju N 76/2012 z dne 3. 9. 2013) izhaja, da se udeleženci postopka, torej predlagatelja B. B. in C. C. ter nasprotni udeleženec A. A., zavežejo naročiti parcelacijo v roku 8 dni od podpisa sodne poravnave, stroške pa bodo trpeli v skladu z deleži na predmetni parceli.

7.Sodišče prve stopnje je pri presoji ugovora zoper sklep izvršbi uporabilo pravilno pravno podlago. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Pri dovolitvi izvršbe pa je tudi pravilno izhajalo iz določbe 226. člena ZIZ, ki ureja izvršbo za uveljavitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik (nenadomestno dejanje).

8.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje sicer zavrnilo dolžnikove ugovore pomanjkanja aktivne legitimacije, neizvršljivosti sodne poravnave in pomanjkljivosti izreka sklepa o izvršbi kot neutemeljene, ugodilo pa je ugovoru iz razloga, ker je nedenarna terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi sodne poravnave (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), zato je sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Ugotovilo je sicer, da elaborat zaradi dolžnikovega nasprotovanja, ker z njim ni soglašal, ker ga je motila meja z drugim sosedom, ni bi oddan, zato do realizacije parcelacije ni prišlo, kot odločilna pa je upoštevalo dejstva, da je izrek sodne poravnave določal, da se parcelacijo zavežejo naročiti udeleženci postopka v roku osem dni od podpisa te sodne poravnave, da je vodenje parcelacije izključno upravni postopek, na potek katerega sodišče ni pristojno voditi predmetne izvršbe, da je upravi postopek parcelacije že bil voden in zaključen v letu 2014 in da izvršilno sodišče ni pristojno za odločanje o nestrinjanju upnika s potekom upravnega postopka parcelacije. Zaključilo je, da je dolžnik obveznost naročila parcelacije iz sodne poravnave izpolnil že leta 2013, z naročilom G. št. 57c-13, to je že pred vložitvijo predloga za izvršbo, zato je podan ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in je skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ ugovoru ugodilo.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je izvršilno sodišče vezano na načelo stroge formalne legalitete in zato dovoli izvršbo za izpolnitev obveznosti, kot izhaja iz izvršilnega naslova, v danem primeru iz sklenjene sodne poravnave v nepravdnem postopku za delitev solastne nepremičnine opr. št. N 76/2012 z dne 3. 9. 2013. Pravilno je tudi pojasnilo, da je pri presoji vsebine obveznosti iz sodne poravnave kot izvršilnega naslova (terjatve upnika do dolžnika) vezano na jezikovno razlago in besedila ne more razlagati še z drugimi razlagalnimi metodami, tudi ne z namenom sklenitve sodne poravnave. Besedilo sodne poravnave kot izvršilnega naslova se torej presoja po prvem odstavku 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in ne po drugem odstavku 82. člena OZ. Bistveno je torej, da se pomen besedila sodne poravnave ugotovi z jezikovno metodo, pri kateri se kot objektiven šteje običajen pomen, ki ga imajo uporabljene besede v splošni rabi, v komunikaciji med ljudmi nasploh, ne glede na morebiten drugačen pomen, ki mu ga pripisujeta stranki.

10.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik pravočasno naročil parcelacijo pri geodetskem podjetju, da so bila za samo izvedbo parcelacije nato potrebna še posebna soglasja, ki jih je geodet pridobil na terenu s podpisi zapisnikov o mejnih obravnavah, da podpis zapisnika o mejni obravnavi predstavlja v nadaljevanju postopka tudi soglasje za vložitev elaborata, ki ga vloži geodetsko podjetje na GURS, da je dolžnik nato soglasje za parcelacijo tako ustno kot pisno umaknil in da geodetsko podjetje zaradi izostanka dolžnikovega soglasja ni moglo vložiti elaborata na GURS, zato so zadevo pri geodetskem podjetju zaključili.

11.Ob upoštevanju teh ugotovitev, ki pritožbeno niso izpodbijane, in ob uporabi jezikovne razlage (prvi odstavek 82. člena OZ) obveznosti iz predmetne sodne poravnave, da morajo udeleženci naročiti izdelavo parcelacije, upnik utemeljeno pritožbeno uveljavlja zmotnost zaključka, da je dolžnik s tem, ko je naročil parcelacijo, nato pa soglasje za izvedbo parcelacije umaknil, izpolnil obveznost iz sodne poravnave. Tudi z uporabo jezikovne razlage je namreč ob zgoraj navedenem pritrditi upniku, da kasnejši umik soglasja za parcelacijo pomeni, da dolžnik obveznosti iz sodne poravnave ni izpolnil. Ob obrazloženem zato ni utemeljen ugovor dolžnika po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi sodne poravnave. Zato je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi neutemeljen in ga je potrebno skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ zavrniti.

11.Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na ugovor, spremenilo tako, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo, in posledično spremenilo stroškovno odločitev v I. točki izreka, kot bo obrazloženo v nadaljevanju (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Ker je sodišče druge stopnje odločitev o ugovoru spremenilo, je moralo spremeniti I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških ugovornega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnik po spremenjeni odločitvi na pritožbeni stopnji z ugovorom zoper sklep o izvršbi ni uspel, krije sam stroške ugovora, saj mu upnik teh stroškov ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Ker pa je po spremenjeni odločitvi na pritožbeni stopnji upnik utemeljeno vložil predlog za izvršbo, so bili njegovi stroški v zvezi z ugovornim postopkom potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je (ob upoštevanju opredeljene vrednosti predmeta 1.000,00 EUR) kot potrebne stroške upniku priznalo: za narok 27. 9. 2023 100 točk po 10. točki tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 21 (ne priglašenih 200 točk), 100 točk za urnino po prvem odstavku 6. člena OT (ne priglašenih 200 točk), 20 točk za odsotnost iz pisarne po četrtem odstavku 6. člena OT (ne priglašenih 40 točk), in za narok 13. 10. 2023 100 točk po 10. točki tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 21 (ne priglašenih 200 točk), 100 točk za urnino po prvem odstavku 6. člena OT (ne priglašenih 200 točk), 20 točk za odsotnost iz pisarne po četrtem odstavku 6. člena OT (ne priglašenih 40 točk), 8,8 točk za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena, to je ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena) 269,28 EUR, zvišano za 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena v znesku 59,24 EUR, kar skupaj znaša 328,52 EUR. Dolžnik je torej dolžan v roku 8 dni od vročitve sklepa povrniti upniku 328,52 EUR stroškov v zvezi z ugovornim postopkom z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

13.Upnik je s pritožbo uspel, zato so v zvezi s pritožbo nastali stroški bili potrebni za izvršbo in jih mora dolžnik povrniti upniku (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je (ob upoštevanju opredeljene vrednosti predmeta 1.000,00 EUR) kot potrebne stroške pritožbenega postopka priznalo: za pritožbo 200 točk po 7. točki tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 (ne priglašenih 300 točk), 4 točke za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena, to je ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena) 122,40 EUR, zvišano za 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena v znesku 26,93 EUR, kar skupaj s sodno takso za pritožbo v znesku 125,00 EUR znaša 274,33 EUR. Dolžnik je torej dolžan v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti upniku 274,33 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

14.Ker je upnik s pritožbo uspel, dolžnik krije sam stroške odgovora na pritožbo, saj mu upnik teh stroškov ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1dogovorjeno v poravnavi

2Prim. npr. sklep VSRS II Ips 105/2021 z dne 5. 10. 2022.

3Ta določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo.

4Ta določa, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.

5v poravnavi dogovorjene

Zveza

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55, 226 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 82