Jedro

Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor K., z.o.o., zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 25. 1. 2008, s katerim je ta na podlagi prodajne pogodbe z dne 26. 11. 1979 pri nepremičnini z identifikacijsko številko 9.E, stanovanjska raba 77,72 m2, vpisani v podvložku št. 1720/9 k.o. L. dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist M. in A. V., vsakega do ½.

Zoper tak sklep se pritožuje K. in navaja, da je lastnica sporne nepremičnine ter da prenos lastninske pravice lahko dovoli samo zemljiškoknjižni lastnik. Poudarja, da je sodišče neutemeljeno uporabilo določbo 8. člena Stvarnopravnega zakonika (1) (v nadaljevanju SPZ).

Pritožba je bila vročena predlagateljema, ki nanjo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (2) (v nadaljevanju) ZZK-1 je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis. Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika (9. člen in 2. odstavek 150. člena ZZK-1).

Pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s pogojem za vpis lastninske pravice iz 150. člena ZZK-1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo le, da je zemljiškoknjižna lastnica M. K. g. z. (katere pravna naslednica je pritožnica). Ta utemeljeno opozarja, da je prodajno pogodbo z dne 26. 11. 1979, na podlagi katere je sodišče dovolilo vpis lastninske pravice, sklenil prodajalec G., ki ni zemljiškoknjižni lastnik. Iz tega je mogoče sklepati, da je prišlo pri obravnavani nepremičnini do več zaporednih prenosov pravice, ki pa niso bili vpisani v zemljiško knjigo. Predlog za vpis lastninske pravice bi bil torej utemeljen, če bi bil izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 150. člena ZZK-1, ki pa ga sodišče prve stopnje ni presojalo.

Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 190. člena Stanovanjskega zakona (3) (SZ-1), ki velja za skupne dele večstanovanjske stavbe in za zemljišče, na katerem stoji stavba, ter na določbo 8. člena SPZ o povezanosti zemljišča in objekta, ni utemeljeno, saj pri obravnavanem predlogu ne gre za predlog za vknjižbo lastninske pravice na skupnih delih večstanovanjske stavbe ali na zemljišču, na katerem ta stoji, ampak za predlog za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe.

Višje sodišče je zaradi opisanega v skladu z določbo 3. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje, da bo s predlagateljema razčistilo oziroma ju pozvalo k predložitvi verige pogodb (2. odstavek 146. člena ZZK-1 v zvezi s 4. točko 1. odstavka 146. člena ZZK-1), ki bi v dani situaciji edina omogočala vpis lastninske pravice. Hkrati je višje sodišče dovolilo izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

(1) Ur. l. RS, št. 87/2002 s sprem. in dop.

(2) Ur. l. RS, št. 58/2003 s sprem. in dop.

(3) Ur. l. RS, št. 69/2003.