Jedro

Izredna denarna socialna pomoč je posebna oblika denarne socialne pomoči, ki je namenjena pokrivanju izrednih primerov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti. Tožnica je za dodelitev izredne denarne socialne pomoči navedla stroške, ki ne predstavljajo izrednih stroškov, niti takšnih stroškov, ki bi nastali zaradi nesreče ali višje sile. Z mesečnim dohodkom 541,92 EUR ni prišla v položaj materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni mogla vplivati. Poleg tega tudi ni izkazala izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne bi mogla pokriti. Tožbeni zahtevek na priznanje izredne denarne socialne pomoči je zato neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 16. 6. 2015 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 16. 2. 2015 in da se tožnici prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči v višini 500,00 EUR.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je na dan obravnave imela zdravstvene težave, za kar je njen sin prinesel pisno opravičilo. Meni, da je to zadosten razlog, da bi se obravnava preložila. Ker pa obravnava ni bila preložena in ker ni imela priložnosti, da bi dala izjavo o znižanju tožbenega zahtevka, je sodba pravno neveljavna. V sodbi tudi ni navedene osebe, ki je zastopala toženo stranko.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

5. Po drugem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče, če stranka ali njen pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (ali pooblaščencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Pomeni, da sodišče narok preloži le ob pogoju, da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki ali pooblaščencu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Razen tega mora oseba, ki predlaga preložitev naroka, predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

6. V konkretnem primeru tožnica ne le, da ni predlagala preložitve obravnave, tudi ni predložila zdravniškega opravičila skladno s citiranim drugim odstavkom 115. člena ZPP, iz katerega bi izhajalo, da gre za nenadne in nepredvidljive zdravstvene težave, zaradi katerih je onemogočen prihod na sodišče. Če so v opravičilu navedene zgolj zdravstvene težave, ni mogoče šteti, da je izostanek opravičljiv. Neutemeljen pa je tudi očitek, da tožnica ni mogla dati izjave o znižani izredni denarni socialni pomoči, saj ji je bilo s pravilno vročitvijo vabila na obravnavo, omogočeno sodelovanje v postopku. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno postopalo, ko je prisotnega tožničinega sina podučilo o pogojih za zastopanje v tem sporu in o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči. Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem, pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Kot izhaja iz zapisnika z glavne obravnave, tožničin sin nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zaradi česar pogoji za njegovo zastopanje tožnice, niso bili izpolnjeni.

7. Predmet sodne presoje sta v tem postopku dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 16. 6. 2015 in prvostopna odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 16. 2. 2015, s katero je zavrnil tožničino vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. V tej zadevi je sporno priznanje izredne denarne socialne pomoči in vprašanje, ali se je tožnica znašla v položaju materialne ogroženosti in ali je izkazala izredne stroške, ki so vezani na preživljanje.

8. V prvem odstavku 33. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) je določeno, da se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. V tretjem odstavku citirane določbe pa je še določeno, da višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile. Skladno s prvim odstavkom 34. člena ZSVarPre je v vlogi za izredno socialno pomoč potrebno natančno navesti, za kakšen namen se pomoč potrebuje in opredeliti tudi višino sredstev, ki se jih potrebuje.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica dne 26. 2. 2015 pri Centru za socialno delo A. vložila vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, v kateri je navedla, da potrebuje finančno pomoč za plačilo stroškov stanovanja, za stroške zdravil in terapij. V sodnem postopku pa je kot razlog za priznanje izredne denarne socialne pomoči navedla pomoč za obnovo stanovanja, ter kot izredni dohodek navajala drago hrano in se sklicevala na splošno materialno stisko.

10. Kot izhaja iz listinske dokumentacije tožnica prejema pokojnino, ki je v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge znašala povprečno 286,09 EUR mesečno. Polet tega je tožnica prejemnica dodatka za pomoč in postrežbo v višini 146,06 EUR mesečno, prejema pa tudi varstveni dodatek v višini 109,77 EUR tako, da skupaj njeni povprečni mesečni dohodki znašajo 541,92 EUR.

11. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti in tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnica je za dodelitev izredne denarne socialne pomoči navedla stroške, ki ne predstavljajo izrednih stroškov, niti takšnih stroškov, ki bi nastali zaradi nesreče ali višje sile. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo, da je izredna denarna socialna pomoč posebna oblika denarne socialne pomoči, ki je namenjena pokrivanju izrednih primerov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti ter zaključilo, da tožnica z mesečnim dohodkom 541,92 EUR ni prišla v položaj materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni mogla vplivati. Tožnica tudi ni izkazala izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne bi mogla pokriti.

12. Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno obrazložilo, da tožnica lahko z lastnim dohodkom, to je pokojnino, ki presega minimalni dohodek za samsko osebo, ki je v času odločanja znašal 269,20 EUR, prispeva h pokritju stroškov bivanja, ne da bi bilo ogroženo njeno osnovno preživljanje. Za kritje ostalih stroškov pa ima zagotovljen varstveni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo.

13. Ker je izpodbijana sodba pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa neutemeljene, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.