Jedro

Pooblastilo za izvajanje storitve BPP je obsegalo sestavo in vložitev pritožbe v pravdnem postopku, torej za posamezno opravilo, zato je tožena stranka pravilno uporabila določbe 5. poglavja Tarife ZOdvT in tožniku nagrado priznala na podlagi tar. št. 3502. Slednja se uporabi v primeru, ko je odvetnik pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka, Okrožno sodišče v Celju, Organ za brezplačno pravno pomoč, je v sklepu št. Bpp 418/2012 z dne 22. 3. 2012, odločila, da se odvetniku A.A. priznajo potrebni izdatki in nagrada v višini 187,20 EUR, v presežku pa se zahtevek zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločila, da bo po pravnomočnosti tega sklepa znesek iz 1. točke izreka iz proračuna RS izplačan na odvetnikov transakcijski račun. Odločitev je utemeljila s podatkom, da je bil odvetnik z odločbo Bpp 418/2012 z dne 5. 3. 2012 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilki B.B., oblika BPP pa je obsegala sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo od 2. 3. 2012 dalje. Tožena stranka je stroške v višini 136,00 EUR odmerila na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 14.854,04 EUR in na podlagi tar. št. 3502, ter pavšalni znesek za plačilno poštnih in telekomunikacijski storitev v višini 20,00 EUR po tar. št. 6002. Skupaj so bili odvetniku priznani stroški v višini 156,00 EUR, z DDV. Tožena stranka odvetniku ni priznala pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000, ker tega stroška ni izkazal, sestava in vložitev pritožbe zoper sodbo pa sodi v splošne stroške zajete v nagradi, ki jo odvetnik prejme za postopek.

2. Tožnik v tožbi oporeka odločitvi tožene stranke in toženi stranki očita napačno uporabo materialnega prava. Pooblaščen je bil za postopek z rednim pravnim sredstvom, za kar ZOdvT predvideva uporabo tarife št. 3210. Pritožba v pravdnem postopku ne predstavlja posameznega opravila v smislu tar. št. 3502, ker pritožbeni postopek v pravdnem postopku načeloma in praviloma ne predvideva nadaljnjih procesnih dejanj pritožnika. Sicer Zakon o pravdnih postopku (ZPP) v 347. členu določa, da sodišče druge stopnje v zakonsko določenih primerih opravi glavno obravnavo, kar je bolj izjema kot pravilo. Glede na navedeno bi morala tožena stranka uporabiti tar. št. 3210. ZOdvT v opombi 3, tretjega dela tarife določa, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo in izdelavo pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila povezana z zadevo. Nagrada nastane že s sprejemom pooblastila; sestava in vložitev pritožbe pa je pogojena s pregledom in študijem vseh relevantnih listin. Glede na navedeno je tožena stranka, s tem ko je uporabila tar. št. 3502, ravnala napačno in bi morala tožniku z uporabo tar. št. 3210 priznati nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom v višini 545,60 EUR. Ravnanje tožene stranke predstavlja kršitev ustavno zagotovljene pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena in 24. člena Ustave RS. Z odmero nagrade je bil postavljen v neenak položaj z drugimi pooblaščenci strank, ki se jim za sestavo in vložitev tožbe prizna nagrada po tar. št. 3210. 3. Neutemeljeno je bil zavrnjen tudi priglašen pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000, v višini 10 EUR. Ne drži, da bi moral predmetne stroške priglašene s tar. št. 6000 izkazati, saj je to glede na poslovanje odvetniških pisarn skoraj nemogoče. 4. Izpodbijana odločba je tudi protispisna, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih in je povsem nerazumljiva. V njej je zapis, ki se nanaša na odvetnico in priznanje nagrade v višini 3.100 EUR po tar. št. 3100, kar se ne more nanašati na tožnika. Odločba je v delu, ki se nanaša na nepriznanje stroškov zaradi vložitve rednega pravnega sredstva po tar. št. 3210 neobrazložena in s tem nezakonita. Prav tako tožena stranka v izreku ni odločila o vseh zahtevkih tožnika, saj je samo zapisala, da se zahtevek v presežku zavrne, ni pa navedla v kolikšni višini. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena v dejanskem in pravnem pogledu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih na tem mestu ponovno ne navaja (71. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

8. V zadevi ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Bpp 418/2012 z dne 5. 3. 2012 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilki B.B., za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo. Prav tako v zadevi ni sporno, da je tožnik v skladu z določbo 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči toženi stranki predložil napotnico in stroškovnik za opravljena dejanja brezplačne pravne pomoči, zato je predmet tega upravnega spora izključno presoja skladnosti izpodbijanega sklepa z določbami ZOdvT.

9. Ker je pooblastilo za izvajanje storitve BPP obsegalo sestavo in vložitev pritožbe v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Velenju P 283/2010, torej za posamezno opravilo, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila določbe 5. poglavja Tarife in tožniku nagrado za sestavo in vložitev pritožbe priznala na podlagi tar. št. 3502. Slednja se uporabi v primeru, ko je odvetnik pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih. Ob upoštevanju razlage v uvodu 5. poglavja-Posamezna opravila, iz katerega izhaja, da nagrade odmerjene v tem poglavju nastanejo za posamezna opravila, ne da bi bilo na odvetnika sicer preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, ter ob upoštevanju pojasnila v 2. poglavju Tarife, opomba 3.2 (da nagrade v tem poglavju nastanejo v vseh postopkih, razen v primerih iz 4. in 5. poglavja tega dela), sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka tožniku za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo, nagrado odmeriti po tar. št. 3210. 10. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni ugovor, da je tožena stranka nepravilno zavrnila priglašeni pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov pa tar. št. 6000 v višini 10 EUR. V 6. delu Tarife z naslovom Izdatki, je v opombi 6 obrazloženo, kdaj nastanejo stroški, ki se priznajo po tej tarifi. Pojasnjeno je, da so vsi splošni stroški poslovanja zajeti v nagradi, ki jo prejme odvetnik, torej v obravnavnem primeru v nagradi odmerjeni po tar. št. 3210, ker tožnik ni izkazal v tar. št. 6000 opredeljenih stroškov, za katere se nagrada lahko prizna posebaj.

11. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na nepravilnost izreka. Z odločitvijo, da se priznajo priglašeni stroški v določenem znesku, v presežku pa se priglašeni stroški zavrnejo, je bilo odločeno o tožnikovem zahtevku v celoti in v skladu z drugim odstavkom 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

12. Ker je torej odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

13. Odločitev o stroških temelji na podlagi četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.