Jedro

Občina X ni upnik, zato ni legitimirana za pritožbo zoper sklep. Iz določbe 342. člena v zvezi s 341. členom ZFPPIPP izhaja, da so pritožbeni razlogi upnika v tem delu omejeni predmet izpodbijanja je lahko okoliščina, da sodišče ni izdalo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (kadar je to potrebno) in da kupnina ni bila plačana (s tem je namreč zamejen pravni interes, ki ga upnik v tej fazi postopka še lahko zasleduje).

Izrek

I. Pritožba upnika Občina X se zavrže, pritožbe S. in D. pa se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Občina X in D. sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izročitvi poslovnega deleža kupcu sklenilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice in prenos 49 % poslovnega deleža v podjetju D. d. o. o., v korist: P., d. o .o. 2. Zoper sklep so se pritožili S., ki zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, in Občina X in D. Občina X, pritožbo vlaga kot predkupni upravičenec, D. d. o. o., pa kot upnik. Vsi trije pritožniki smiselno uveljavljajo, da v postopku prodaje poslovnega deleža niso bile spoštovane vse določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, Zakona o javnih financah, določbe predpisov, ki urejajo lokalno samoupravo in Statut Občine X. Postopek prodaje je bil izpeljan tako, da Občina X, sicer imetnik poslovnega deleža v D., ni mogla sodelovati. Sklicujejo se tudi na ničnost take prodaje. Predkupni upravičenec in upnik D. pa še navajata, da družba P. d. o. o. v poslovnem registru na dan izdaje izpodbijanega sklepa ne obstaja. Navajata še, da je bil predkupnemu upravičencu v postopku posredovan napačen osnutek pogodbe o prodaji predmeta poslovnega deleža, ki tudi ni bil poslan v pravilni (notarski) obliki. Višje sodišče v večjem delu pritožbenih navedb ni povzelo, ker, glede na sprejeto odločitev, niso pravno pomembne.

3. Pritožba Občine X ni dopustna, pritožbe upnikov S.(PD 1421 in 1426) in D. d. o. o. pa niso utemeljene.

4. Občina X (glede na oznako v pritožbi in končni seznam prijavljenih in prerekanih terjatev – PD 633) ni upnik, zato ni legitimirana za pritožbo zoper sklep. Po izrecni določbi 344. člena ZFPPIPP je za pritožbo zoper sklep v zvezi s prodajo premoženja, v konkretni zadevi zoper sklep o izročitvi poslovnega deleža (smiselno enako kot sklep o izročitvi nepremičnine) kupcu iz drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP procesno legitimiran samo upnik. Le upnik je procesno legitimiran za pritožbe proti sklepu v zvezi s prodajo premoženja (sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP), proti sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena ZFPPIPP, sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu iz drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP ter sklepu iz četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP. Ker pritožbe tega pritožnika ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

5. Kolikor preostala pritožnika, upnika, omenjeni sklep izpodbijata iz razloga, da je v postopku prodaje prišlo do kršitve pravil prodaje v zvezi s predkupnim upravičencem, imetnikom preostalega poslovnega deleža v D. d. o. o., pa višje sodišče ugotavlja, da je sklep o soglasju k prodaji že pravnomočen (glej sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe sodišča prve stopnje St 194/2011 z dne 28. 4. 2014 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 244/2014 z dne 12. 6. 2014). V tisti fazi postopka je sodišče presojalo zakonitost in pravilnost sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. O tem je torej že pravnomočno odločeno. Poleg tega sodišče prve stopnje sklep o izročitvi po 342. členu ZFPPIPP izda po pravnomočnosti sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe (kadar je to potrebno) in po plačilu kupnine. ZFPPIPP v 342. členu določa, da s plačilom kupnine prenehajo naslednje, tam navedene pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe, če pa so predmet prodajne pogodbe nepremičnine, nematerializirani vrednostni papirji ali premičnine, v primeru, da so vpisane zastavne pravice v registru neposestnih zastavnih pravic na premičninah, sodišče v takih primerih izda tudi sklep o izročitvi predmeta prodaje kupcu. Vendar pa iz določbe 342. člena v zvezi s 341. členom ZFPPIPP izhaja, da so pritožbeni razlogi upnika v tem delu omejeni (glede na fazo postopka); predmet izpodbijanja je lahko okoliščina, da sodišče ni izdalo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (kadar je to potrebno) in da kupnina ni bila plačana (s tem je namreč zamejen pravni interes, ki ga upnik v tej fazi postopka še lahko zasleduje). Nič od tega ne zatrjujeta upnika – pritožnika v tem postopku. Sicer pa višje sodišče tudi ne sprejema pravnega naziranja upnika, da ZFPPIPP v 342. členu omejuje situacije, v katerih je dopustno izdati sklep o izročitvi predmeta prodaje kupcu.

6. Ostale pritožbene navedbe, torej navedbe, ki se nanašajo na samo prodajo poslovnega deleža in upoštevanje predkupnega upravičenca oziroma možnost, da bi se doseglo višjo kupnino, v tej fazi postopka niso več pravno pomembne. Tudi sicer višje sodišče opozarja, da po določbi petega odstavka 342. člena predkupni upravičenec in upnik niti v stečajnem, niti v drugem postopku ni upravičen uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe; zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njim; zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razprodanega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica za kupca ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe.

7. Končno tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da kupec ne obstaja. Višje sodišče je po vpogledu v ePRS ugotovilo, da je gospodarska družba P. d. o. o., matična št. 000, še vedno vpisana v sodni register; zgolj sprememba poslovnega naslova ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa.

8. Pritožbe upnikov niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

9. Odločitev o stroških pritožnikov temelji na 129. členu ZFPPIPP.