Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženki dolžni tožniku solidarno plačati 8.580 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in ugotovilo, da terjatev toženk do tožnika na dan 28. 2. 2023 v višini 11.500 EUR ne obstaja. Odločitev o višini stroškov postopka je pridržalo za čas po pravnomočnosti sodbe in ugotovilo uspeh pravdnih strank.

Sodišče druge stopnje je pritožbi toženk delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da sta toženki dolžni tožniku solidarno plačati 4.557,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji zahtevek je zavrnilo in za odločitev o plačilu pravdnih stroškov ugotovilo uspeh tožnika v višini 40 %. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženki predlagata, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

"1. Ali je upoštevaje ugovor toženk, da je zamuda nastopila šele z vložitvijo tožbe, sodišče sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od vseh prisojenih zneskov uporabnine, to je za obdobje 5 let pred vložitvijo tožbe?

2. Ali bi sodišče kolizijo med tožnikovo pravico do zasebne lastnine in pravico toženk do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja moralo presojati z načelom in testom sorazmernosti ter v tej luči presojati, ali je bila kršena pravica tožnika do souporabe spornih nepremičnin?

3. Ali je tožnik s tem, ko ni konkretizirano predlagal določenega načina souporabe sporne nepremičnine (enovita stanovanjska enota), upoštevaje pravico toženk do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, privolil v svoje prikrajšanje?

4. Ali je v luči preteklih ravnanj solastnikov in ob upoštevanju kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ sodišče pravilno presodilo, da tožnik s svojim ravnanjem ni privolil v svoje prikrajšanje glede souporabe nepremičnine?

5. Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka in kršitev ustavno zagotovljenih pravic toženk do enakosti pred zakonom ter do enakega varstva pravic s tem, ko je posamezne dokazne predloge toženk zavrnilo kot prepozne, posamezne dokazne predloge tožnika, ki jih je vložil še kasneje kot toženki, pa je sprejelo?

6. Ali izrek sodbe Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cp 172/2025 z dne 29. 8. 2025 nasprotuje sam sebi in je sodišče s svojo odločitvijo tudi prekoračilo tožbeni zahtevek tožnika iz tožbe z dne 28. 2. 2023?"

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Odločilo je v uvodoma navedeni sestavi senata. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).