Jedro

Dodatek v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnik je bil v spornem obdobju razporejen na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delal, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna za čas od 16. 4. 2009 dalje priznati povišanje osnovne plače za 20 % in mu za čas od 16. 4. 2009 dalje izplačati razliko v plači med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi jo tožnik prejemal z upoštevanjem 20 % povišanja osnovne plače, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti posamezne plače dalje do plačila. S sklepom je zavrglo tožbo v delu, da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 1. 3. 2008 do 31. 5. 2008 ter za čas od 1. 8. 2008 do 15. 4. 2009 priznati povišanje osnovne plače za 20 %; da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 1. 3. 2008 do 31. 5. 2008 ter za čas od 1. 8. 2008 do 15. 4. 2009 izplačati razliko v plači med dejansko izplačano plačo in plačo, ki jo bo tožnik prejemal z upoštevanjem 20 % povišane osnovne plače, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, za čas od zapadlosti posamezne plače dalje do plačila (I. točka izreka sklepa). Tožniku je naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 283,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila (II. točka izreka sklepa).

Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, zgolj podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi bil tožnik razporejen na primerljivo delovno mesto kot sodelavci, ki imajo priznani vtoževani 20 % dodatek po 2. odstavku 59. člena Zakona o službi v slovenski vojski (ZSSloV, Ur. l. RS, št. 68/2007 in nadaljnji), vendar pa do dodatka ni upravičen, ker minister v formaciji za dolžnost, na katero je bil tožnik formalno postavljen, ni določil dodatka, kar posledično pomeni, da tožnik do vtoževanega dodatka tudi za čas po 16. 4. 2009, ko je pri toženi stranki vložil zahtevo za priznanje dodatka, ni upravičen. Tožnik meni, da je bilo v dokaznem postopku nesporno ugotovljeno, da opravlja enaka dela in naloge, kot njegova sodelavca A.A. in A.B., ki jima je tožena stranka vseskozi priznavala dodatek, prav tako izpolnjuje vse formalne pogoje, kar sodišče navaja pod točko 8. in se tožnik v tem delu pridružuje ugotovitvi sodišča. Ne more pa se strinjati s stališčem, da tožnik ne bi bil upravičen do vtoževanega dodatka zgolj in samo iz razloga, ker je nekdo pri toženi stranki „v formaciji očitno pozabil“ označiti upravičenost dodatka tudi pri dolžnosti, na katero je tožnik formalno razporejen. Tožnik je bil v času od 1. 3. 2008 dalje razporejen na enaki dolžnosti, kljub opravljanju enakih del in nalog in pod enakimi pogoji je tožena stranka tožniku v določenem obdobju priznavala dodatek, v določenem obdobju, ki je predmet tega sodnega postopka pa mu dodatka ni priznavala. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka in ugotovitvi, da sodelavci tožnika, ki opravljajo identična dela in naloge prejemajo 20 % dodatek, le tožnik tega dodatka ne prejema, bi sodišče že ob uporabi splošnega načela, da so sodelavci za enako delo enako plačani, tožniku moralo priznati 20 % dodatek k plači. Sodišče v obrazložitvi sodbe navaja, da naj bi minister določil spremembo formacije SV tako, da se je v formaciji št. ... v obrazcu 2 za kolono 12 dodala kolona 12a, v njej pa se je na novo napisal 59. člen ZSSloV. Navedenemu verjetno ni mogoče oporekati, vendar pa je pri tem potrebno opozoriti, da odredba Ministrstva za ..., ki je realizirala 59. člen z dne 22. 11. 2007, izrecno določa katerim pripadnikom se dodatek določi. Ali je navedeno v sam formaciji ali pa ne, pa ne more biti odločilnega pomena za upravičenost do dodatka. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Predmet spora je zahteva tožnika na podlagi 2. odstavka 59. člena ZSSloV, da se mu za 20 % poveča osnovna plača zaradi dela v formacijski dolžnosti nadzora zračnega prometa.

ZSSloV v 2. odstavku 59. člena določa, da se pripadnikom na formacijskih dolžnostih v enotah in podenotah, ki so predvidene za uporabo v skladu z načrti za kolektivno obrambo v okviru zavezništva oziroma je njihova uporaba določena v skladu z drugimi mednarodnimi pogodbami, v obdobju, določenem za priprave in usposabljanje, plača zaradi povečanja obsega dela in zaradi posebnih obremenitev lahko poveča do 30 % osnovne plače. V skladu s tem členom se lahko osnovna plača poviša tudi pri določenih formacijskih dolžnostih, katerih opravljanje zahteva posebna znanja in povečane obremenitve, brez njihove popolnitve pa ni mogoče zagotoviti delovanja enote ali drugih enot, oborožitvenega, bojnega ali drugega vojaškega sistema. Četrti odstavek 59. člena ZSSloV pa določa, da o povišanju plače odloča vlada na predlog ministra.

Ministrstvo za ... je realiziralo 59. člen ZSSloV z ukazom za uveljavitev 59. člena, št. ... z dne 22. 11. 2007 (B1), s katerim je v 3. odstavku določilo, da se na podlagi 2. odstavka 59. člena ZSSloV pripadnikom slovenske vojske v enotah in podenotah na formacijskih dolžnostih pilotov, letalskega tehničnega osebja, kontrole letenja in nadzora zračnega prometa, vojaških potapljačev in pirotehnikov ter specialcev v enoti za specialno delovanje, osnovna plača poviša za 20 %. Ker je bil tožnik z ukazom št. ... z dne 14. 3. 2008 razporejen na formacijsko dolžnost operater za obdelavo radarskih podatkov II. v 16 BNZP in sicer pod zap. št. 58. po formaciji št. ..., je bila tožniku z odločbo o plači z dne 9. 6. 2008 osnovna plača povečana za 20 %, na podlagi 2. odstavka 59. člena ZSSloV (B2 in B3).

Minister je na podlagi 8. odstavka 40. člena Zakona o obrambi (Zobr, Ur. l. RS, št. 47/02 in nadaljnji) določil spremembo formacije SV tako, da se je v formaciji št. ... v obrazcu 2 za kolono 12 dodala kolona 12a, na novo pa se je napisal 59. člen ZSSloV. Tožniku pa se je skladno z formacijo tudi izdala nova odloča z dne 9. 6. 2008, ter mu z dnem 15. 3. 2008, ko je bil z ukazom razporejen na dolžnost operater za obdelavo radarskih podatkov II, priznalo tudi povečanje osnovne plače za 20 %, po 2. odstavku 59. člena ZSSloV.

Tožnik je dne 25. 8. 2008 prejel ukaz št. ..., s katerim je zaradi uvrščanja dolžnosti in nazivov SV v plačilne razrede ob uvedbi novega plačilnega sistema za javne uslužbence, preveden na dolžnost „vojak kontrole ZrP, operater za obdelavo radarskih podatkov II.“, ta prevedba pa se je opravila z dne 1. 8. 2008 (B5). Na podlagi navedenega ukaza je bila tožniku izdana odločba z dne 26. 8. 2008, s katero se je tožniku določila plača skladno z novim plačilnim sistemom za javne uslužbence in v 2. točki izreka je bilo določeno, da pripadniku pripadajo dodatki v višini in pod pogoji določenimi s predpisi, ki veljajo na obrambnem področju (B6).

V predmetnem sporu je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo pravno vprašanje ali je delavec upravičen do dodatka na podlagi dejanskega dela oziroma ali je ta pravica do dodatka odvisna od formalnega priznanja v aktu o sistemizaciji. Sklicujoč na sodno prakso Vrhovnega sodišča v zadevi opr. št. VIII Ips 421/2007 z dne 15. 12. 2008 je zaključilo, da je v pristojnosti delodajalca glede določitve tistih delovnih mest, na katerih so zaposleni upravičeni do 20 % dodatka po 2. odstavku 59. členu ZSSloV in ne v pristojnosti sodišča. Dodatek v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila vlada na predlog ministrstva za posamezno formacijo. Tožnik je bil z ukazom z dne 25. 8. 2008 preveden na dolžnost vojak kontrole ZrP, operater za obdelavo radarskih podatkov II., ki se opravlja v nazivu desetnik kontrolor ZrP, torej v formaciji, kjer takšen dodatek ni bil predviden (B33), takšno dela pa tudi dejansko opravlja. Tako ni pravne podlage za izplačilo razlike k plači, saj je v pristojnosti delodajalca (vlade – 4. odstavek 59. člena ZSSloV), da ovrednoti posamezna delovna mesta, zanje določi zahteve in ustrezne plačilne razrede in količnike za obračun plač (1). Povišanje plač za 20 % pri določenih formacijskih dolžnostih ima namreč pravo podlagi v 2. odstavku 59. člena ZSSloV ter v sklepu Vlade z dne 22. 11. 2007 in 17. 12. 2009, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek tožnika.

Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavani pravdni zadevi niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP), prav tako tožnik ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajal izpodbijano sodbo in ker tudi niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

1) Enako sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 421/2007 z dne 15. 12. 2008.