21. 10. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andraža Oblaka, Dobrova, ki ga zastopa Marko Rogl, odvetnik v Ljubljani, na seji 21. oktobra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/16, 11/16, 4/17 in 8/17) v delu, ki spreminja del zemljišča s parcelno številko 1348/8, k. o. Bohinjska Češnjica, iz stavbnega v kmetijsko, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da je lastnik zemljišča s parcelno številko 1348/8, k. o. Bohinjska Češnjica, ki ga je pridobil s prodajno pogodbo z dne 26. 5. 2011. Pred sprejetjem oziroma uveljavitvijo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj (v nadaljevanju Odlok) naj bi bilo zemljišče po namenski rabi delno opredeljeno kot gozd, delno pa kot stavbno zemljišče, območje stanovanj in posamične poselitve. Z uveljavitvijo Odloka naj bi se v delu, v katerem je bilo zemljišče (prej) opredeljeno kot stavbno zemljišče, spremenila namenska raba v najboljše kmetijsko zemljišče. Pobudnik zatrjuje, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. členom, drugim odstavkom 120. člena in 153. členom Ustave ter z 2. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16 in 79/17 – ZKZ). Meni, da je Občina Bohinj (v nadaljevanju Občina) ravnala brez upoštevanja strokovnih meril in samovoljno. Trdi, da zaradi spremembe namenske rabe ne more pridobiti gradbenega dovoljenja oziroma da stavbe, ki leži na zemljišču, ne more legalizirati.

2.O bčina v odgovoru na pobudo očitke v celoti zavrača. Navaja, da je ravnala zakonito, v skladu z javno koristjo in pristojnostmi na področju prostorskega načrtovanja ter da sta bili v postopku priprave občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) v letih 2014 in 2015 izvedeni dve javni razgrnitvi, vendar pobudnik ni podal nobenih pripomb. Zemljišče naj bi bilo "zemljišče razpršene gradnje", ki se ne vključi v obstoječe naselje in se ne opredeli kot novo naselje. Občina navaja, da je na obstoječem in zakonito zgrajenem objektu razpršene gradnje, razen na pomožnem ali počitniškem objektu, med drugim dopustna tudi gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega, z enako namembnostjo in v enakih gabaritih.

3.Pobudnik v svojih odgovorih na navedbe Občine vztraja pri vsebini pobude. Navaja, da je po nakupu nepremičnine začel s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po pridobitvi vseh potrebnih soglasij pa naj bi ugotovil, da je prišlo do spremembe namenske rabe, ki naj bi mu onemogočala uporabo nepremičnine za bivanje in legalizacijo objekta.

4.Na podlagi poziva Ustavnega sodišča je Občina pojasnila, da je bila pred sprejetjem oziroma uveljavitvijo Odloka na zemljišču pobudnika na podlagi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Triglavski narodni park (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/09 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju PUP TNP) delno določena namenska raba stavbno zemljišče in delno gozd.[1]

5.V naknadnih vlogah tako pobudnik kot Občina vztrajata pri svojih stališčih in jih še dodatno pojasnjujeta.

B.

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7.Upoštevaje trditveno podlago pobude v obravnavani zadevi, pobudnik izpodbija Odlok v delu, ki spreminja del njegovega zemljišča iz stavbnega v kmetijsko.

8.Iz ustavnosodne presoje izhaja, da so OPN, ki določajo oziroma spreminjajo namensko rabo zemljišč, splošni akti, ki lahko učinkujejo na položaj lastnikov teh zemljišč na način, da neposredno posegajo v njihove pravice ali v njihov pravni položaj. Ustavno sodišče pri presoji, ali OPN neposredno učinkuje na pravice ali pravni položaj pobudnika, presoja konkretne okoliščine primera. Ustavno sodišče je že sprejelo stališča, da na pobudnikov pravni položaj neposredno učinkuje sprememba namenske rabe zemljišč iz zazidljivih v nezazidljiva, iz gozda v gozd s posebnim namenom ter iz stavbnih zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, v park (zelene površine).[2]

9.V obravnavani zadevi je bilo pred sprejetjem oziroma uveljavitvijo Odloka zemljišče s parcelno številko 1348/8, k. o. Bohinjska Češnjica, v skladu s PUP TNP po namenski rabi delno določeno kot območje gozdov (G), delno pa kot območje stanovanj, posamična poselitev (S). Iz pojasnil Občine izhaja, da so bile na spornem delu zemljišča, ki je bilo po namenski rabi prej določeno kot stavbno, med drugim dopustne odstranitve obstoječih objektov in novogradnje v skladu s 14. členom PUP TNP, [3] na katerega se Občina izrecno sklicuje. Poleg tega iz pojasnil Občine še izhaja, da je PUP TNP v 59. členu[4] za območje Koprivnik (K 6/5), v katerega sodi zemljišče pobudnika,[5] na stavbnih zemljiščih omogočal še dodatne posege, med drugim dozidave in nadzidave. Po sprejetju oziroma uveljavitvijo Odloka je zemljišče pobudnika na spornem delu opredeljeno kot območje kmetijskih zemljišč oziroma po podrobnejši namenski rabi kot najboljše kmetijsko zemljišče (K1). Glede na 25. točko preglednice 4 v 60. členu Odloka na območju najboljših kmetijskih zemljišč (K1) gradnja stavb ni dopustna oziroma so dopustne na primer zgolj agrarne operacije, določeni pomožni objekti, ograje in opore.[6]

10.Vendar je treba upoštevati tudi naslednje. Po navedbah pobudnika, ki jim Občina ne ugovarja, in predloženi dokumentaciji[7] na zemljišču s parcelno številko 1348/8, k. o. Bohinjska Češnjica, stoji samostoječa stanovanjska stavba; Občina pa se sklicuje na 146. člen Odloka.

11.Člen 146 Odloka z naslovom "Stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih" določa, da so na obstoječih zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje oziroma na pripadajočih gradbenih parcelah objektov dopustne določene vrste gradenj in posegov (četrti do šesti odstavek navedenega člena), v skladu s tam predpisanimi pogoji. Dopustne so tudi gradnje novih objektov na mestu prej odstranjenih in spremembe njihove namembnosti ter (najmanj) rekonstrukcije objektov (četrti do šesti odstavek 146. člena Odloka), za kar pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.[8] Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.[9]

12.Po navedbah pobudnika sicer za stavbo na zemljišču gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. To bi pomenilo, da je stavba nelegalen objekt.[10] Zgoraj navedena ureditev dopustnih gradenj po 146. členu Odloka pa velja samo za gradnje na tistih obstoječih objektih razpršene gradnje oziroma na pripadajočih gradbenih parcelah, ki so zgrajene zakonito, kar navaja tudi Občina. Vendar, upoštevaje trditve pobudnika, Ustavno sodišče ne more izključiti možnosti postopka legalizacije, v tovrstnih postopkih pa pristojni organ odloči s posamičnim in konkretnim upravnim aktom.

13.O legalizaciji objekta pristojni organ odloči z upravnim aktom. V takšnih primerih se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudnik torej ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka v delu, ki spreminja del zemljišča s parcelno številko 1348/8, k. o. Bohinjska Češnjica, iz stavbnega v kmetijsko. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

14.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar in Marko Šorli. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Accetto.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Občina je priložila Lokacijsko informacijo za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih in objektih z dne 21. 4. 2008, izdano za zemljišče s parcelno številko 1348/8, k. o. Bohinjska Češnjica (v nadaljevanju Lokacijska informacija). V njej je pod 4. točko navedeno, da je bila pred uveljavitvijo Odloka namenska raba zemljišča delno "S – območje stanovanj, posamična poselitev" in delno "G – območje gozdov".

[2]Glej in primerjaj odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-6/17 z dne 20. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 46/19, in OdlUS XXIV, 9), 24. točka obrazložitve, št. U-I-139/15 z dne 23. 4. 2020 (Uradni list RS, št. 74/20), 13. točka obrazložitve, št. U-I-151/15 z dne 4. 6. 2020 (Uradni list RS, 90/20), 12. in 13. točka obrazložitve, ter št. U-I-144/17 z dne 3. 6. 2021 (Uradni list RS, št. 95/21), 8. in 9. točka obrazložitve.

[3]PUP TNP je v 4. točki drugega odstavka 14. člena določal, da so v območjih, ki niso namenjena poselitvi, dopustni naslednji posegi: "za obstoječe objekte: • vzdrževalna dela, adaptacije, • spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, ter terciarne in kvartarne dejavnosti, • odstranitve objektov, • za stanovanjske objekte, gospodarska poslopja, gozdarske in lovske koče ter za počitniške in planinske domove pa tudi rekonstrukcije objektov; […]". V 7. točki drugega odstavka 14. člena pa je PUP TNP določal, da so na navedenih območjih dopustni naslednji posegi: "Novogradnje na stavbnih zemljiščih za stanovanja, kmetijstvo in gozdarstvo, terciarne in kvartarne dejavnosti."

[4]Člen 59 PUP TNP je določal: "Območja: Zgornje in Spodnje Podjelje (K 6/4), Koprivnik (K 6/5), Gorjuše (K 6/6). Na stavbnih zemljiščih so dopustne še: • za stanovanjske objekte za stalno bivanje: - dozidave in nadzidave, - novogradnje za domačine, - spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za proizvodno obrt, terciarne in kvartarne dejavnosti. - odstranitve objektov; […]".

[5]Tako je navedeno tudi v Lokacijski informaciji, 3. točka.

[6]Odlok v 25. točki preglednice 4 v 60. členu določa: "K1 – Najboljša kmetijska zemljišča 1. Dopustni objekti, posegi in dejavnosti: - agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, - poleg pomožnih objektov iz priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na K1, tudi: ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči, - čebelnjaki so dopustni v skladu z 90. členom tega odloka, - posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, - ureditve za rekreacijo v naravnem okolju, določene s PIPP za EUP v poglavju 4 tega odloka, tako da se ohranja kmetijska raba zemljišča. 2. Na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč ni dopustno vzpostavljati območij za omilitvene in izravnalne ukrepe po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.

[7]Prodajna pogodba z dne 26. 5. 2011, izpis s spletnega Portala prostor (Javni vpogled v podatke Geodetske uprave Republike Slovenije) z dne 13. 5. 2017, fotografije zemljišča.

[8]Prvi odstavek 4. člena zdaj veljavnega Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20 – v nadaljevanju GZ) določa, da je treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta.

[9]Glej na primer sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-11/18 z dne 17. 6. 2019, št. U-I-431/19 z dne 17. 12. 2019, št. U-I-464/19 z dne 6. 2. 2020 in št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.

[10]Točka 18 prvega odstavka 3. člena GZ.