Jedro

Dedič B. B. šele v pritožbi prvič navaja, da je oporočni dedič z darilno pogodbo prejel nepremičnine, ki bi bile sicer del zapuščine oziroma jih je skladno z določbami 28. člena ZD potrebno upoštevati pri ugotavljanju vrednosti zapuščinske mase. Pritožnik s tem vsaj smiselno uveljavlja zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža (in z njim povezane pravice), uveljavljanje katere je v dispoziciji upravičencev (40. člen ZD), je dedna pravica, ki jo je treba primarno uveljavljati v zapuščinskem postopku.

Skladno s pravilom iz 220. člena ZD pravnomočen sklep veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so torej vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem postopku na prvi stopnji podajajo ugovore in dajejo izjave. Tudi glede na določbo tretjega odstavka 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Skladno z ustaljeno sodno prakso je mogoče uveljavljati pravico do nujnega deleža in zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. V takšnih primerih je izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri ni dovoljeno uveljavljanje pritožbenih novot, zato pritožniku ni mogoče odreči, da svoje pravice uveljavi v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da obsega zapuščina denarna sredstva na pokojnikovem bančnem računu pri Banki, d. d., v višini 5.620,64 EUR in neizplačane pokojninske prejemke v višini 483,17 EUR, da je bil zapustnik v času smrti vdovec in oče treh otrok, od katerih je D. D. brez potomcev umrl pred zapustnikom, da je zapustnik dne 15. 12. 2014 sestavil lastnoročno pisno oporoko, s katero je kot dediča vsega premoženja določil sina A. A. in veljavnost katere sta dediča A. A. in B. B. priznala ter da se je dedič A. A. priglasil k dedovanju na podlagi oporoke in sprejel dediščino, dedič B. B. pa se je priglasil k dedovanju nujnega dednega deleža in sprejel dediščino (I. točka izreka); kot dediča po pokojnem razglasilo A. A. do deleža ¾ in B. B. do deleža ¼ (II. točka izreka) ter odredilo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Banki, d. d., da po pravnomočnosti sklepa dedičema izplačata neizplačane pokojninske prejemke oziroma denarna sredstva v podedovanih deležih (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje dedič B. B. Navaja, da se v dedni izjavi ni opredelil do ugotovljenega obsega zapuščine in višine nujnega deleža. Kot prava nevešča stranka je ob izpolnjevanju dedne izjave štel, da uveljavljanje nujnega deleža pomeni, da bo ta izračunan na podlagi premoženja očeta ob smrti in glede na vrednost premoženja, s katerim je oče razpolagal za časa življenja. Pričakoval je, da bo sodišče razpisalo zapuščinsko obravnavo. Iz dokumentov, ki jih je prejel od sodišča, ne izhaja možnost in pravica zahtevati razpis obravnave. Sodišče bi na podlagi 28. člena Zakona o dedovanju (ZD) moralo pri izračunu nujnega deleža denarnim sredstvom dodati vrednost daril, ki jih je prejel oporočni dedič z darilno pogodbo, kot to izhaja iz priloženih zemljiškoknjižnih izpiskov, in sicer nepremičnin v k. o. X s parc. št. 1228/1 v deležu ⅔ ter 1227, 1228/2, 1094, 1118, 1157 in 1229 v celoti. Pritožnik meni, da bi moral podedovati vsa denarna sredstva zapustnika, oporočni dedič pa bi moral v zapuščino vrniti razliko med denarnimi sredstvi in vrednostjo ¼ podarjenih nepremičnin. Sodišče pri ugotavljanju obsega zapuščine ni ravnalo skladno z določbami od 35. do 38. člena ZD.

3. Na pritožbo je odgovoril dedič A. A., ki pritožbi nasprotuje in pritožbenemu sodišču predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob vpogledu v spis je ugotoviti, da je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da v zapuščino po pokojnem P. P. sodi zgolj premično premoženje, zakonita dediča (eden od njiju je hkrati tudi oporočni dedič) pravilno in skladno z določbo drugega odstavka 203. člena ZD o tem obvestilo in ju pozvalo na pisno dedno izjavo1 ter na podajo zahteve za razpis zapuščinske obravnave. Na poziv sodišča sta se odzvala oba dediča, pri čemer sta oba priznala veljavnost zapustnikove oporoke, zakoniti in oporočni dedič A. A. je sprejel dediščino, zakoniti dedič B. B. pa je uveljavljal nujni delež. Prvostopenjsko sodišče je upoštevanje podatke spisa in izjave strank pravilno odločilo o dedovanju po zapustniku.

6. Dedič B. B. šele v pritožbi prvič navaja, da je oporočni dedič z darilno pogodbo prejel nepremičnine, ki bi bile sicer del zapuščine oziroma jih je skladno z določbami 28. člena ZD potrebno upoštevati pri ugotavljanju vrednosti zapuščinske mase. Pritožnik s tem vsaj smiselno uveljavlja zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža (in z njim povezane pravice), uveljavljanje katere je v dispoziciji upravičencev (40. člen ZD), je dedna pravica, ki jo je treba primarno uveljavljati v zapuščinskem postopku.

7. Skladno s pravilom iz 220. člena ZD pravnomočen sklep veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so torej vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem postopku na prvi stopnji podajajo ugovore in dajejo izjave. Tudi glede na določbo tretjega odstavka 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Skladno z ustaljeno sodno prakso2 je mogoče uveljavljati pravico do nujnega deleža in zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. V takšnih primerih je izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri ni dovoljeno uveljavljanje pritožbenih novot, zato pritožniku ni mogoče odreči, da svoje pravice uveljavi v pritožbenem postopku.

8. Pritožbeno sodišče je zaradi uveljavljanja zahteve za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitve daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža v pritožbenem postopku pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka razpisati zapuščinsko obravnavo, na njej razčistiti navedena sporna vprašanja in ponovno odločiti o dedovanju po zapustniku.

1 V tem okviru je podalo tudi pouk o pravici do uveljavljanja njunega deleža in pravici do uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža. 2 Prim. npr. sklepe VSL I Cp 2349/2018, I Cp 833/2017, II Cp 1758/2013 in druge.