Jedro

Predlagatelj je dodatno opisal, da je pravni naslednik družbe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot hipotekarni upnik, zato je odločitev izpodbijanega sklepa, da hipotekarne tožbe ni vložil hipotekarni upnik, napačna.

Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli, če predlagatelj priloži zemljiškoknjižnemu predlogu tožbo in potrdilo o vloženi tožbi. V obravnavani zadevi je predlagatelj priložil predlogu samo potrdilo o vloženi tožbi. Predlog bi lahko dopolnil z manjkajočo listino (tožbo) v ugovornem postopku, kar pa mu sodišče s tem, ko je njegov predlog zavrnilo, ni omogočilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice se razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bilo ugodeno ugovoru drugega (pravilno: nasprotnega) udeleženca in sklep višjega pravosodnega sodelavca spremenjen tako, da sodnica ni dovolila vpis zaznambe hipotekarne tožbe.

Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj in v pritožbi očita zmotno uporabo materialnega prava in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Napačna je ugotovitev, da tožnik, ki je vložil hipotekarno tožbo ni hipotekarni upnik. V zemljiški knjigi je res kot hipotekarni upnik vpisana družba G. d.d., hipotekarno tožbo v zadevi VII Pg 1 pa je vložila družba G.G. d.d. Če bi sodišče vpogledalo v zgodovinski izpis iz sodnega registra, pa bi lahko ugotovilo, da je družba G. d.d. prenehala dne 29.10.2004 zaradi spojitve z družbo G.G. d.d. Po določbi 6. odstavka 580. člena ZGD-1 s spojitvijo preidejo na prevzemno družbo vse pravice in obveznosti. Prevzemna družba je univerzalni pravni naslednik prevzete družbe. Zato bi sodišče moralo šteti, da je predlagatelj zaznambe in tožnik v pravdi VII Pg 1 univerzalni pravni naslednik družbe G. d.d., ki je v zemljiški knjigi vpisan kot hipotekarni upnik. V primeru takšnega nasledstva ne gre za spremembo upnika in prehoda terjatve. V pritožbi tudi pojasnjuje, da je tožnik nesporno vložil hipotekarno tožbo(zatrjeval je dejstva zanjo), tožbo je vložil proti imetniku vknjižene lastninske pravice, predložil je potrdilo sodišča o vložitvi tožbe, s tem so po njegovem mnenju izpolnjene vse predpostavke za zaznambo hipotekarne tožbe iz 78. člena ZZK-1. Predlaga spremembo sklepa tako da se ugovor kot neutemeljen zavrne in potrdi sklep Dn 1 z dne 14.12.2012, podrejeno da se vrne zadeva v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. V vsakem primeru pa naloži plačilo stroškov nasprotnemu udeležencu.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je predlagatelj v zemljiškoknjižnem predlogu dodatno opisal, da je pravni naslednik družbe G. d.d., ki je v zemljiški knjigi vpisana kot hipotekarni upnik. Dodatni opis je sodnica povzela v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju pa se oprla na formalno razhajanje med v zemljiški knjigi vpisanim hipotekarnim upnikom in tožnikom, ki je vložil tožbo, ki ga je zatrjeval v ugovoru nasprotni udeleženec. Pritožnik je pritožbi priložil kot dokaz za navedbe, da je pravni naslednik hipotekarnega upnika, zgodovinski izpis iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da je bila družba G. d.d. iz sodnega registra izbrisana 2.3.2005. Prenehala je zaradi spojitve z novo družbo G.G. d.d., Gradbene storitve in inženiring, (tožnikom iz zadeve VII Pg 1, ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani – potrdilo v prilogi). Po 160. členu ZZK-1 predlagatelj v pritožbi ne sme navajati novih dejstev, niti predlagati novih dokazov. Pritožbi priložen zgodovinski izpis iz sodnega registra, pa ni nov dokaz v smislu te določbe, saj bi ta podatek zemljiškoknjižno sodišče moralo, ko je presojalo navedbe ugovora (glede na dodatni opis v zemljiškoknjižnem predlogu, da je predlagatelj pravni naslednik hipotekarnega upnika) preveriti v sodnem registru, ki je javna evidenca. Na podlagi 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) gre v primeru spojitve družb za univerzalno pravno nasledstvo. Ker je sledilo samo ugovornim navedbam, je odločitev izpodbijanega sklepa, da hipotekarne tožbe ni vložil hipotekarni upnik, napačna.

Pritožbeno sodišče je ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP in drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) ugotovilo, da je v postopku prišlo tudi do absolutne bistvene kršitve iz 8. točke 339. člena ZPP. Na podlagi prvega in drugega odstavka 78. člena ZZK-1 se zaznamba hipotekarne tožbe dovoli, če predlagatelj priloži zemljiškoknjižnemu predlogu tožbo, iz katere zemljiškoknjižno sodišče preveri, ali so izpolnjeni pogoji opisani v prvem odstavku 78. člena ZZK-1 in potrdilo pristojnega sodišča o vloženi tožbi (drugi odstavek 78. člena ZZK-1). Iz prilog v tej zadevi pa je razvidno, da je predlagatelj priložil predlogu samo potrdilo o vloženi tožbi, iz katerega se niti ne da razbrati, ali je bila res vložena hipotekarna tožba. Takšen predlog bi morala višja pravosodna sodelavka zavreči, predlagatelj pa bi glede na novo ureditev (ki je ukinila predhoden preizkus in pozive na dopolnitev) to napako popravil tako, da bi manjkajočo listino priložil ugovoru. Zaradi napačne odločitve višje pravosodne sodelavke (čeprav je v fazi, ko je o predlogu odločala, bila njena odločitev za predlagatelja ugodna) ne more trpeti v nadaljevanju neugodnih posledic. Odločitvi zemljiškoknjižne pomočnice in zemljiškoknjižnega sodnika predstavljata v prvostopenjskem postopku celoto. Zato z nezakonito odločitvijo predlagatelju ni bila dana možnost, da bi svoj predlog dopolnil z listino, ki je obvezna pri odločanju o dovolitvi vpisa zaznambe hipotekarne tožbe. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov v skladu z določbo 5. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 razveljavilo izpodbijani sklep in tudi sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice ter vrnilo zadevo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

V ponovnem postopku mora predlagatelj priložiti hipotekarno tožbo. Na podlagi popolnih podatkov pa mora zatem zemljiškoknjižna sodnica ponovno odločiti, ali so izpolnjeni pogoji za vpis hipotekarne tožbe.