Jedro

S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe, prenehajo tudi njegova pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti. Preneha biti zakoniti zastopnik toženih etažnih lastnikov, preneha pa tudi njegova procesna legitimacija v tekočih postopkih. V pravdo mora vstopiti nov upravnik kot novi zakoniti zastopnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v 1. točki izreka tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem opr. št. I Ig 2005/272 z dne 30. 8. 2005 razveljavi v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek zavrne, - v 2. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 393,27 EUR v 15 dneh.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti tudi pritožbene stroške v znesku 251,47 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem opr. št. Ig 2005/272 z dne 30. 8. 2005 v 1. in 3. točki izreka. Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti 363,74 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V zadevi je bila sporna aktivna legitimacija tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je aktivna legitimacija tožeče stranke podana na podlagi pogodbe o upravljanju, sklenjene med skupnostjo stanovalcev in tožečo stranko dne 12. 4. 1999. Pritožba navedeno stališče utemeljeno napada kot napačno.

Na podlagi zakona (Stanovanjski zakon; SZ, SZ-1) in stališč sodne prakse (glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 126/2001 z dne 24. maja 2001) "ima upravnik večstanovanjske hiše položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka, torej v lastnem imenu in za lasten račun izterjevati obratovalnih stroškov. Aktivno legitimacijo pa lahko pridobi na podlagi pogodbe, s katero lastniki nanj prenesejo svoja materialnopravna upravičenja, ali na podlagi posebnega naročila, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar takega prenosa ni, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev." Navedeno stališče je bilo sicer zavzeto v času veljavnosti prejšnjega SZ, vendar pa tudi po novem SZ-1 položaj upravnika vsebinsko ni spremenjen (po 2. odstavku 48. člena SZ-1 je upravnik večstanovanjske stavbe pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov).

Enak položaj ima upravnik tudi v primerih, ko izterjuje sredstva rezervnega sklada oz. stroške popravil, saj gre tudi v teh primerih za posle, ki se nanašajo na upravljanje.

Tožeča stranka, ki je upravnik, v tožbi ni zahtevala povrnitve stroškov, ki bi jih založila iz lastnih sredstev, zato njena aktivna legitimacija na tej podlagi ne obstoji. Lastniki oz. skupnost stanovalcev s pogodbo o upravljanju na tožečo stranko tudi niso prenesli svojih materialnopravnih upravičenj, pač pa so ga le pooblastili, da v njihovem imenu in za njihov račun izterjuje neplačane terjatve, kar je razvidno iz 4. člena pogodbe o upravljanju. Tudi po 118. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) sme upravnik le zastopati etažne lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov vložiti tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika.

Iz vseh navedenih materialnopravnih podlag torej jasno izhaja, da je upravnik samo zakoniti zastopnik etažnih lastnikov, ki sme v njihovem imenu vložiti tožbe, ne more pa tega storiti v svojem lastnem imenu, ker ni nosilec terjatev, ki jih uveljavlja. To še zlasti velja pri izterjevanju vplačil v rezervni sklad, ki so predmet tega postopka, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje vseh etažnih lastnikov, in tudi vplačila v rezervni sklad lahko zahtevajo od neplačnikov le lastniki, pri čemer upravnik nastopa v njihovem imenu in za njihov račun po posebnem zakonskem pooblastilu, ki ga ima v 6. točki 119. člena SPZ in 3. odstavku 44. čl. SZ-1. V konkretnem primeru ne gre zgolj za to, da je upravnik - tožeča stranka predlog za izvršbo vložila v lastnem imenu in za lasten račun. Nenazadnje bi to pomanjkljivost lahko brez posebnih težav odpravila zgolj s popravo tožbe, t.j. z dostavkom, da nastopa v imenu in za račun etažnih lastnikov, za kar ima pooblastilo že po samem zakonu. Pravih strank, etažnih lastnikov, po mnenju pritožbenega sodišča v tožbi oz. izvršilnemu predlogu ni treba poimensko navesti, saj po specialni določbi 68. čl. ZS-1 etažni lastniki v pravnih poslih s tretjimi nastopajo le z navedbo "etažni lastniki", zato ni ovire, da sodišče takšni obliki združevanja (ki jo v zadostni meri identificira njen upravnik) ne bi moglo priznati tudi lastnosti stranke v pravdnem postopku (76. čl. ZPP).

Vendar pa je za vprašanje aktivne legitimacije v tej zadevi pravno odločilno dejstvo, da tožeča stranka v času odločanja o zahtevku pred sodiščem prve stopnje nesporno ni bila več upravnik tistih etažnih lastnikov, ki bi lahko izterjali sredstva rezervnega sklada od dolžnika. S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik namreč izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe, prenehajo pa tudi vsa njegova pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti. Pogodba o opravljanju upravniških storitev je po svoji naravi mandatna pogodba (62. člen ZS-1), zato lahko upravnik po prenehanju naročila bodisi z njegovo odpovedjo bodisi z odstopom naročitelja opravlja le posle, ki jih ni mogoče odlašati, dokler jih naročitelj oz. novi upravnik ne prevzame.

S prenehanjem pogodbe upravnik preneha biti zakoniti zastopnik etažnih lastnikov, preneha pa tudi njegova procesna legitimacija v tekočih sodnih postopkih. V pravdo mora zato vstopiti nov upravnik kot novi zakoniti zastopnik. Ker gre v takšnih primerih zgolj za spremembo zakonitega zastopnika, soglasje strank ni potrebno. Izjema so le tisti postopki, v katerih aktivna legitimacija upravnika temelji na verzijskih zahtevkih (za povrnitev založenih sredstev), ki jih sme uveljavljati v lastnem imenu in za lasten račun.

Zaradi napačne uporabe materialnega prava je višje sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP). Spremenilo jo je tudi v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških, saj je tožeča stranka spor izgubila in je zato dolžna toženi stranki plačati njene pravdne stroške, ki jih je sodišče druge stopnje odmerilo po specificiranem stroškovniku tožene stranke v višini sestave ugovora 200 točk, pripravljalnega spisa z dne 27.10.2005 200 točk, spisa z dne 24.4.2006 100 točk, pristopa na narok 200 točk, skupaj 700 točk + 2 % materialnih stroškov + 20% DDV, skupaj torej 856,8 odvetniških točk (393,27 EUR). Tožeča stranka pa je upravičena tudi do povrnitve pritožbenih stroškov, ki jih je sodišče odmerilo v višini sestave pritožbe po odvetniški tarifi 250 OT + 2 % + 20% DDV in plačane takse za pritožbo.