Jedro

Pri odločanju o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti mora sodišče slediti največjim interesom osebe kateri naj se poslovna sposobnost odvzame.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom N 66/2015 z dne 24. 11. 2015 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotni udeleženki I. P., rojeni .... 1930 odvzame poslovna sposobnost in se ji odvzame pravica voliti in biti izvoljena. Sodišče prve stopnje je v novem postopku ponovno zaslišalo nasprotno udeleženko in zaslišalo izvedenca dr. M. K., ni pa izvedlo dokaza z zaslišanjem M. Č. dr. med. kot izvedene priče, kar je predlagala nasprotna udeleženka. Tega dokaza pa ni izvedlo, ker v mnenju dr. K. ni našlo pomanjkljivosti ali nasprotij in tudi nobenega dvoma ni o pravilnosti podanega izvedenskega mnenja, zato tudi ni sledilo predlogu o zaslišanju M. Č. kot izvedene priče. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca zaključilo, da obstaja pri nasprotni udeleženki duševna motnja z diagnozo depresija, kognitivni deficiti - demenca neznanega izvora in zato nasprotna udeleženka trpi za duševno boleznijo, ki v tolikšni meri vpliva na njeno psihofizično stanje, da ni sposobna oblikovati svoje prave volje in ne zna presoditi kakšen pomen in posledice imajo njena voljna dejanja. Te sposobnosti so po oceni sodišča okrnjene do te mere, da nasprotna udeleženka v nobeni sferi pravnega udejstvovanja ni sposobna samostojnega nastopanja in varovanja svojih pravic in koristi. Zato je uporabilo določbo 44. člena ZNP in tretji odstavek 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor, odredilo pa je še zaznambo uvedbe tega postopka v zemljiški knjigi, po določbi 56. člena ZNP. O stroških tega postopka bo odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po svojem pooblaščencu - odvetniku. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Predlaga, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje pred spremenjenega sodnika. Po mnenju pritožbe je prvostopno sodišče izrazito enostransko, v škodo nasprotne udeleženke, ter nekritično presojalo izvedensko mnenje dr. K. in njegovo nadaljnjo izpoved na naroku, zlasti pa pri tej presoji ni upoštevalo vsebine izpovedi nasprotne udeleženke v povezavi z listinskimi dokazi v spisu, ki jih je izvedlo, kakor tudi z izjavami ostalih udeležencev v postopku, zlasti z izjavo začasne skrbnice Š. L. Tako je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotna udeleženka se je znašla v domu upokojencev zato, ker je imela prometno nesrečo in ne zaradi drugih razlogov. Denarja nima, hrano pa dobi pripravljeno v domu. Sodišče na naroku nasprotne udeleženke ni vprašalo ničesar o tem kako bi si priskrbela hrano ali o denarju, pa je kljub temu nekritično povzelo mnenje izvedenca in ocenilo, da si hrane ni več zmožna priskrbeti ter da denarja funkcionalno ne prepoznava. Izvedenec je ugotovil, da se je klinično stanje nasprotne udeleženke izboljšalo, nato pa je brez, da bi nasprotno udeleženko ponovno pregledal, pojasnil, da njegov zaključek, kar se stanja nasprotne udeleženke tiče ostaja enak. Izvedenec je nato pojasnil, da je nasprotna udeleženka v juliju 2015 dosegla 8 točk in je ocenil, da bi v času podaje ustnega mnenja 24. 11. 2015 dosegla 1 ali 2 točki več pri opravi testa KPSS. Kljub tem, da je nasprotna udeleženka v dokaz predlagala mnenje dr. Č. z dne 14. 9. 2015, iz katerega izhaja, da je dne 14. 9. 2015 na KPSS testu dosegla 24 točk od možnih 30, kar po njegovem mnenju kaže na blažjo spremenjenost v kognitivnem področju, se prvostopnemu sodišču ni zdelo vredno slediti dokaznemu predlogu nasprotne udeleženke po zaslišanju dr. Č., niti v izpodbijanem sklepu ni zavzelo dokazne ocene glede razhajanj med ugotovitvami izvedenca dr. K. in dr. Č. oziroma pojasniti zakaj šteje mnenje dr. Č. za nerelevantnega. Izvedenec je pojasnil, da je vprašalnik KPSS okviren in ni diagnostičen in bi ga po njegovem mnenju bilo potrebno uporabiti kot merilo, prej pa bi ga bilo potrebno umeriti, kar pomeni, da bi posamezne simptome vsi več ali manj enako ocenili. Mnenje izvedenca pa, ker ni opravil nobenega drugega diagnostičnega postopka je zato nekorektno. Izvedenec je zapisal, da podatkov v zvezi z domnevno obstoječo demenco pri nasprotni udeleženki iz njene zdravstvene dokumentacije ni razbrati. Če je namreč KPSS test, po mnenju izvedenca okviren in ne diagnostičen, potem mnenja o zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke na podlagi le-tega ne more in tudi ni mogel podati, pa je to kljub temu storil, saj naj bi bil test kot je sam izpovedal le okviren in ne diagnostičen. Če pa je test relativno merilo, potem ni jasno zakaj sodišče, ki je izpodbijani sklep izdalo tudi na podlagi ugotovitve izvedenca po opravljenem KPSS testu ni dokazno ocenjevalo in ocenilo izvide dr. Č. in bi le-tega tudi zaslišalo. V posledici neizvedbe predlaganih dokazov z zaslišanjem dr. Č. in nato z dopolnitvijo mnenja dr. K. oziroma imenovanjem novega izvedenca je sodišče na škodo nasprotne udeleženke prekršilo pravico do dokazovanja in posledično varovanja lastnih interesov in integritete. Na podlagi, s strani nasprotne udeleženke opravljenega testa KPSS, pri katerem je dosegla 24 točk in to kasneje je torej povsem nedopustno ocenjevati zdravstveno stanje nasprotne udeleženke kot stanje s hudo motnjo, kar si je privoščil dr. K., kot stanje zaradi katerega sodišče meni, da ni dvoma, da nasprotna udeleženka ni več v stanju, da bi poskrbela za svoje življenjske koristi in potrebe. Sodišče ni upoštevalo mnenja glede testov, ki je bil objavljen v Zborniku predavanj XIII. Nadalje nasprotna udeleženka še navaja, da je bilo z odločbo ZPIZ št. ... z dne 22. 1. 2016 v zvezi z izvedenskim mnenjem invalidske komisije prve stopnje z dne 4. 1. 2016 odločeno, da nasprotna udeleženka nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, saj so do tega upravičeni le tisti uživalci pokojnine s stalnim prebivališčem v RS, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba. Nasprotna udeleženka je pri testu KPSS dosegla vseh 30 točk, na testu TRU od 4. točk vse 4 točke, kar ne kaže na upad funkcioniranja. To uveljavlja kot pritožbeno novoto, saj odločba do izdaje izpodbijanega sklepa ni bila izdana, prav tako pa tudi ne izdelano izvedensko mnenje. Nasprotna udeleženka še izpostavlja, da sodišče njene izpovedi na naroku, v prvem in ponovnem postopku ni dokazno ocenilo, in sicer bi na podlagi prve izpovedi in izpovedi na naroku z dne 24. 11. 2015 razbralo, da kašnih motenj spomina pri njej ni, jasno je namreč povedala kje biva, zakaj je bila v bolnišnici ter je tudi natančno opisala okoliščine prometne nezgode, zaradi katere je bila v bolnišnici in na to v Domu ob Savinji v Celju. Jasno je izpovedala, kar se tiče pokojnine in je jasno opisala več drugih dogodkov. Zato je mnenja, da je potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje in to pred spremenjenim sodnikom.

3. Pritožbe so bile vročene nasprotnim strankam.

4. Na pritožbo je odgovoril Center za socialno delo. Mnenja je, da je izvedenec opravil delo korektno in se zato ne pridržuje pritožbi nasprotne udeleženke in zato ne bi bilo v korist, v kolikor bi sodišče njeni pritožbi ugodilo, ter sklep o odvzemu poslovne sposobnosti razveljavilo.

5. Odgovor na pritožbo sta podali tudi predlagateljici po pooblaščencih. V odgovoru navajata, da je bil izvedenec popolnoma nedvoumen v oceni, da je pri nasprotni udeleženki podana diagnoza neopredeljena demenca. Ta ima za posledico, da nasprotna udeleženka ni sposobna izražati svoje volje, kar je izvedenec prepričljivo, strokovno argumentiral na zapisnik. Nasprotna udeleženka je sama podala predlog za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, torej očitno sama ocenjuje, da ni sposobna skrbeti sama zase. Predlagateljici menita, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, zato predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata pritožbene stroške.

6. Pritožba nasprotne udeleženke je utemeljena.

7. Že samo sodišče prve stopnje je v točki 26 obrazložitve zapisalo, da poudarja, da se ob izreku tega izrečenega ukrepa zaveda, da je odvzem poslovne sposobnosti izjemno hud poseg v samostojnost oseb, vendar ga je po drugi strani treba razumeti tudi kot ukrep, ki pomeni zavarovanje pravic in koristi oseb, ki iz razloga iz 44. člena ZNP, same niso sposobne skrbeti za svoje pravice in koristi. Ker gre za hud poseg v samostojnost oseb, bi se zato sodišče prve stopnje še posebej kritično moralo opredeljevati do posameznih izvedenih dokazov in se tudi prepričljivo opredeliti do neizvedbe dokaza z zaslišanjem dr. Č. in s nepostavitvijo novega izvedenca psihiatrične stroke. Pravilno pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje v razloge in v vsebino sklepa ni povzelo izpovedbe nasprotne udeleženke(1) in ker je že iz same dolžine in vsebine izpovedbe nasprotne udeleženke moč priti do drugačnega zaključka ali je nasprotna udeleženka res takšna oseba, ki ni več sposobna samostojnega življenja še zlasti ob dejstvu, da se trenutno nahaja v domu upokojencev, je treba še posebej kritično dokazno oceniti njeno izpovedbo za uporabo določbe 44. člena ZNP. Sodišče se je enostransko oprlo le na mnenje dr. K. Glede tega mnenja pa pritožba pravilno opozarja, da izvedenec ni opravil nobenega diagnosticiranja nastanka demence pri nasprotni udeleženki, kar bi moral storiti glede na dejstvo, da v njeni zdravstveni dokumentaciji ni najti vzrokov za nastajajočo demenco, kot jo je ugotovil izvedenec dr. K. Njegovo mnenje temelji na testu KPSS, ko pa mu je nasprotna udeleženka predočila drugačne rezultate, do katerih je na podlagi enakih testov prišel drug izvedenec, pa je izvedenec dr. K. odrekel diagnostično moč temu testu. Njegovo mnenje temelji na tem testu, po katerem naj bi nasprotna udeleženka dosegla le 8 od 30 točk, pa tega testa ponovno ni opravil, čeprav je glede na sedanjo psihofizično stanje nasprotne udeleženke izjavil, da bi na novem testu dosegla večje število točk, pa tega testa kljub temu ni izvedel. Ker torej mnenje dr. K. temelji v bistvenem delu glede strokovnosti mnenja le na tem testu, bi zato sodišče prve stopnje moralo slediti predlogu nasprotne udeleženke, da to mnenje dokazno oceni v zvezi z mnenjem, ki izhaja iz zdravniškega potrdila dr. Č., iz katerega pa izhaja, da iz odgovorov na KPSS testih izhaja, da je pacientka v dobri, zadovoljivi somatski kondiciji. Samostojna je v hoji, vendar zaradi občutka varnosti, uporablja še sprehajalno palico, da so se ji ob somatskem in psihičnem izboljšanju, zelo izboljšale tudi njene spominske funkcije. Zaradi tega komunicira brez težav in lahko odločno izraža svojo voljo in zastopa svoje interese in kot takšna, je sposobna za sodelovanje pri sodni obravnavi. Pri opravljeni KPSS preiskavi je dosegla 24 točk, kar govori v prid lažje ali celo blage psihoorganske spremenjenosti v kognitivnem področju, ki se sklada le z diagnozo neopredeljene demence, blažje do lažje stopnje, kar pa je povsem v nasprotju z ugotovitvami dr. K., kateremu pa je sodišče prve stopnje subjektivno podalo vso dokazno moč in ga ocenilo kot prepričljivega. Sodišče pa se ni opredelilo do tega kdaj je izvedenec opravil KPSS test in takšnih testov tudi ni videlo. Še nadalje pa omaja objektivnost in pravilnost njegovega - strokovnega mnenja pritožbena navedba(2), da je nasprotna udeleženka, kar izhaja iz izvedenskega mnenja Invalidske komisije prve stopnje dosegla na KPSS testu 30 od 30 točk, na TRU testu pa 4 točke od 4, kar ne kaže na upad funkcioniranja. Tako sta kar dva testa, katere sodišče prve stopnje ni upoštevalo, potrdila, da nasprotna udeleženka dosega veliko večje število točk kot pa ga je to ugotovil postavljeni izvedenec. Ker pa izvedensko delo kot že povedano temelji na opravljanju tega KPSS testa, se ob izostanku ustreznega strokovnega diagnosticiranja postavlja dvom v pravilnost in strokovnost mnenja dr. K. 8. Vse to bi sodišče prve stopnje moralo pravilno dokazno oceniti, torej samo izjavo nasprotne udeleženke, mnenje dr. K., ki v bistvenem delu temelji na KPSS testu, dokazno oceniti KPSS test, ki ga je opravil dr. Č. in ga v tej zvezi tudi zaslišati kot izvedeno pričo. Ker tega ni storilo, odločitev sodišča prve stopnje ni prepričljiva in je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi uporabe določbe 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče izvesti vse, s strani nasprotne udeleženke predlagane dokaze, ker prihaja do nasprotij med mnenjem izvedenca in ostalimi izvedenimi dokazi - zlasti KPSS testi, kot to izhaja tudi iz mnenja Invalidske komisije in dr. Č. Zato naj sodišče prve stopnje odloči o dokaznem predlogu za postavitev novega izvedenca. O tem dokaznem predlogu, katerega je nasprotna udeleženka podala, se sodišče ni izjavilo in ni sprejelo ustreznega dokaznega sklepa o tem ali se temu dokaznemu predlogu ugodi ali pa se zavrne. Sodišče prve stopnje tudi ni sledilo navodilom sodišča druge stopnje, izraženih v sklepu Cp 581/2015 z dne 22. 10. 2015, temveč je v novem postopku zgolj ponovno poslušalo nasprotno udeleženko in sledilo ustnemu mnenju izvedenca. V novem postopku bo moral nov sodnik - sodnica paziti na največjo korist posameznika kot nasprotnega udeleženca, ugotoviti bo moral ali je popoln odvzem poslovne sposobnosti v največjo korist nasprotne udeleženke, vse ob pravilno uporabi materialnega prava in sicer določbe 44. člena ZNP. Ker prvostopna sodnica ni sledila navodilom sodišča druge stopnje je sodišče druge stopnje mnenja, da bo zadeva lažje rešljiva pred drugim sodnikom - sodnico (356. člen ZPP).

9. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od uspeha strank v postopku, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Beri zapisnik na straneh 93. - 94. spisa.

Op. št. (2): Dopustna glede na določbo drugega odstavka 337. člena ZPP.