Jedro

Prava pasivno legitimirana stranka je predsednica Delovnega in socialnega sodišča in zato dodatna označba tožene stranke: "okrožna sodnica svetnica " ni pravilna in zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18.6.2004. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov predlog za plačilo stroškov sestave pritožbe v zadevi, ki se je vodila pred Delovnim in socialnim sodiščem v L. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper uvod izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na opredelitev tožene stranke. Po njenem mnenju je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj je v uvodu izpodbijane sodbe navedlo nepravo toženo stranko, in sicer je v uvodu izpodbijane sodbe kot toženo stranko navedlo Delovno in socialno sodišče v L., okrožno sodnico svetnico G.S. Delovno in socialno sodišče v L., okrožna sodnica svetnica G.S. ni pravna, kot tudi ni fizična oseba in tako ne more nastopati kot pravdna stranka v upravnem sporu. Citira 3. odstavek 18. člena ZUS, ki opredeljuje, da je toženec državni organ, nosilec javnih pooblastil oziroma organ lokalne skupnosti, katerega akt se izpodbija. Glede na to, da se je s tožbo izpodbijal akt Delovnega in socialnega sodišča v L., je lahko v tem primeru tožena stranka le Delovno in socialno sodišče v L. Delovno in socialno sodišče v L., okrožna sodnica svetnica G.S. ni državni organ, niti nosilec javnih pooblastil oziroma organ lokalne skupnosti, ki je izdal s tožbo izpodbijani akt, in tako ne more biti toženec v navedenem upravnem sporu. Iz navedenega torej izhaja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane sodbe v njenem uvodu bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, glede na to, da je navedlo toženo stranko, ki to, glede na določbo 3. odstavka 18. člena ZUS, sploh ne more biti in je tako izpodbijana sodba po njenem mnenju kot taka nezakonita. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v uvodu, kjer je navedena tožena stranka, razveljavi in navede pravo toženo stranko, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo v uvodu, kjer je navedena tožena stranka, razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožnik in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni dovoljena.

Pasivno legitimirana v tem upravnem sporu je tožena stranka, to je predsednica Delovnega in socialnega sodišča v L. Kot taka je tožena stranka poslala sodišču prve stopnje tudi odgovor na tožbo, v katerem je med drugim navedla, da tožena stranka v celoti vztraja pri navedbah v svoji odločbi z dne 18.6.2004 (s tožbo izpodbijana odločba tožene stranke). Tožena stranka ima prav, da dodatna označba tožene stranke v uvodu izpodbijane sodbe: "okrožna sodnica svetnica G.S." ni pravilna in zakonita (določba 3. odstavka 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči določa, da gre za predsednika okrožnega sodišča oziroma specializiranega sodišča prve stopnje: pristojni organ za BPP), kar pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe v zvezi z dejansko pasivno legitimacijo tožene stranke v tem upravnem sporu: predsednica Delovnega in socialnega sodišča v L. Pritožba tožene stranke proti izpodbijani odločbi pa tudi ni dovoljena zaradi tega, ker je tožena stranka v upravnem sporu na prvi stopnji pred sodiščem prve stopnje uspela, saj je bila tožnikova tožba zavrnjena in potrjena njena odločba, izpodbijana s tožbo.

Zaradi tega po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče s sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke zoper izpodbijano sodbo kot nedovoljeno na podlagi 352. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker jo ni zavrglo že sodišče prve stopnje (3. odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena in 68. členom ZUS).