Jedro

Če dostop do hiše ni mogoč, je pa potreben, ni dvoma, da zaradi takšnega stanja nastaja škoda, ki ni nadomestljiva.

Denarna kazen po 226. členu ZIZ je edino sredstvo, s katerim sodišče lahko dolžnika prisili, da izpolni svojo obveznost, ki je v opustitvi ali dopustitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom ugovor nasprotne udeleženke z dne 12. 9. 2013 zavrnilo in sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 12. 7. 2013 vzdržalo v veljavi (točka I izreka sklepa). V primeru, da nasprotna udeleženka ne bo takoj opustila vsakršnega ravnanja, ki bi predlagateljema onemogočala hojo in vožnjo po 25 m dolgi in 3 m široki obstoječi poti po parc. št. 1/4 in 2/40 obe k. o. X do nepremičnine, parc. št. 2/57 k. o. X, kot ji nalaga sklep o zavarovanju z začasno odredbo, se nasprotni udeleženki izreče denarna kazen v znesku 500,00 EUR (točka II izreka sklepa). V primeru, da nasprotna udeleženka ne bi izpolnila obveznosti iz točke II izreka sklepa pa bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo določilo nasprotni udeleženki nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen, ki pa bo višja kot v prejšnjem sklepu (točka III izreka sklepa). Ugovoru nasprotne udeleženke z dne 27. 1. 2014 je ugodilo in predlog predlagateljev za izdajo sklepa o zavarovanju z začasno odredbo z dne 12. 9. 2013 zavrglo. Odločilo je tudi, da bo o stroških odločeno s končnim sklepom (točka V. izreka sklepa).

2. Zoper točko I, II in III izreka sklepa se je pritožila nasprotna udeleženka iz vseh možnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi, podredno pa, da zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Pritožnica meni, da predlagatelja nista izkazala obstoja verjetnosti terjatve in tudi ne obstoja nenadomestljive škode. Nasprotna udeleženka je predložila dokaze, da imata predlagatelja za dostop do svojih nepremičnin enakovredno pot (služno pot) po parc. št. 2/2, 2/42 in 2/43 k. o. X, ki je vpisana tudi v zemljiški knjigi. Če imata predlagatelja dostop do stanovanjske hiše na parceli 2/41, imata dostop tudi do njej mejne parcele št. 2/57. Služna pot, ki poteka tik ob meji nepremičnine predlagateljev redno uporabljajo tudi lastniki hiš stoječih na sosednjih parcelah. Logično in jasno je, da imata predlagatelja dostop do svojih nepremičnin s služnostne poti, ki meji z njunima nepremičninama. Sodišče je ob ogledu zapisalo, da poteka pot nad stanovanjsko hišo v lasti predlagateljev. Od hiše do dovozne poti poteka pešpot, v smeri SV so izpeljane stopnice. Navedeno potrjuje, da je z nepremičnine dostop do javne ceste. Dejstvo, da predlagatelja ne moreta svojega avta pripeljati neposredno pred vhod hiše, ne predstavlja utemeljene podlage za ustanovitev mejne poti (situacija v mestih). Iz vpogleda v PISO je jasno, da je služna pot razvidna, medtem ko pot po parceli nasprotne udeleženke ne. Za obravnavani spor pa ni pomembna ugotovitev sodišča, da predlagatelja avto ne moreta puščati na služni poti oziroma parceli št. 2/43. Sodišče tudi nima natančnih izmer posameznih parcel in bi bilo zato treba angažirati izvedenca. Smiselno bi bilo v postopek pritegniti lastnike parcele št. 2/43. Po vsem povedanem do sedaj predlagateljema ni uspelo z verjetnostjo izkazati obstoja terjatve. Glede težko nadomestljive škode sodišče sledi pavšalnim navedbam predlagateljev, da jim taka škoda nastaja. Redna skrb in vzdrževanje vinograda in hiše ne opredeljuje in ne izkazuje težko nadomestljive škode oziroma ne izkazuje nobene škode. Predlagatelja nenadomestljive škode nista utemeljevala z navedbami o morebitnih nesrečah na stanovanjski stavbi, investicijskem vzdrževanju in energetski sanaciji. Sodišče samo je iskalo trditveno podlago, kar je nezakonito. Pri izdaji začasne odredbe mora sodišče upoštevati tudi položaj nasprotne udeleženke. Regulacijske začasne odredbe je mogoče izdati le pod pogojem, da bi bilo v primeru zavrnitve zahtevka mogoče za nasprotno udeleženko vzpostaviti prejšnje stanje (Cp 275/97; I Cp 1569/2010). V nasprotju z institutom nujne poti je postopanje sodišča, ki je 14. 7. 2015 izdalo sklep o postavitvi izvedenca geodetske stroke. Pritožnica pa nadalje še navaja, da na mestu, kjer je podan predlog za nujno pot, parkira svoj avtomobil, zato bi v primeru določitve nujne poti ostala brez parkirnega mesta. Razvrednotena bi bila tudi gradbena parcela, kjer naj bi vnuk zgradil vikend. Sodišču tudi očita, da je z odločitvijo o denarni kazni prekoračilo predlog za izdajo začasne odredbe, saj v predlogu z dne 10. 7. 2013 takega predloga sploh ni. Nasprotni udeleženki se nalaga opustitev vsakršnih ravnanj in nestoritev, denarna kazen pa se naloži le v primeru, če je dolžnik po izvršilnem naslovu dolžan nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče. 3. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila. V celoti zavračata pritožbene navede nasprotne udeleženke in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi napadeni sklep, vse s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Začasna odredba, ki jo je izdalo prvo sodišče je po svoji naravi ureditvena (regulacijska) in ima namen začasne ureditve spornega razmerja. Pri izdaji takšnih odredb je potreben zelo restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja. Sodišče mora pri odločitvi o izdaji ureditvene začasne odredbe upoštevati položaj nasprotnega udeleženca, zato začasne odredbe ne sme izdati, če bi le-ta nasprotnemu udeležencu nalagala storitev nečesa, kar z razveljavitvijo odredbe ne bi bilo možno odpraviti. Pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe je, da je terjatev upnika verjetno izkazana, pri čemer je verjetnost podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Odredba mora biti tudi potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode. Upoštevati je treba interese upnika in tudi interese dolžnika.

6. Predlagatelja sta tudi po prepričanju pritožbenega sodišča uspela izkazati verjetnost terjatve in sicer, da njuni parceli za redno rabo nimata potrebne zveze z javno cesto. Nasprotna udeleženka sicer trdi, da ima parcela št. 2/41 služnostno pot, ki je vpisana tudi v zemljiško knjigo, a služnosti nima tudi druga parcela št. 2/57. Kolikor časa bosta lastnika obeh parcel predlagatelja, ne bo problemov, v primeru prodaje parcele, ki nima služnosti, pa bi bila situacija drugačna. Na ogledu kraja samega je sodišče ugotovilo, in to ni zanemarljivo, kot hoče prikazati pritožba, da predlagatelja s služne poti lahko do svoje parcele dostopata le preko dela parcele 2/43, ki ni pot, ampak zelen pas, ki ni v lasti predlagateljev. Predlagatelja ob služni poti tudi nimata prostora za parkiranje in dovoz. Na drugo stran hiše – na dvorišče, pa po služni poti sploh ni mogoče priti. Parceli predlagateljev se od meje s parcelo številka 2/43 spuščata – sta v dokaj strmem bregu. Povedano in vse, kar je ugotovilo prvo sodišče na ogledu glede možnosti dovoza po služni poti do nepremičnin predlagateljev kaže na to, da parceli predlagateljev povezave z javno cesto nimata. V fazi postopka izdaje začasne odredbe je predlagateljem treba izkazati verjetnost obstoja terjatve. Po mnenju pritožbenega sodišča je po vsem povedanem ta verjetnost izkazana. Kar pritožba v zvezi s samim zahtevkom navaja več, za dosedanjo odločitev ni odločilnega pomena, zato na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja.

7. Prvo sodišče pa je ugotovilo in utemeljilo tudi drugi pogoj, ki mora biti kumulativno s prvim izpolnjen, da sodišče lahko izda začasno odredbo, to je nastanek težko nadomestljive škode. V zvezi s to predpostavko se pritožbeno sodišče sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje (točka 12 in 13) in še dodaja, da iz ugotovitev prvega sodišča nedvomno izhaja, da predlagatelja do svoje nepremičnine nimata običajne (normalne) povezave. Vse kar pripeljeta k hiši ali odpeljeta od hiše, enako velja za vinograd, morata prenesti po hribu navzdol ali obratno po hribu oziroma stopnicah navzgor. Splošno znano je, da se vseh stvari k hiši ne da prinesti ali odnesti, pač pa je treba s prevoznim sredstvom priti do hiše. To velja tudi v primeru nesreče, požara in podobnem. Če dostop do hiše ni mogoč, je pa potreben, ni dvoma, da zaradi takšnega stanja nastaja škoda, ki ni nadomestljiva. Po povedanem po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, da sta oba zahtevana pogoja za izdajo začasne odredbe izpolnjena. Odločitev prvega sodišča je zato pravilna.

8. V točki II izreka sklepa je sodišče odločilo, da se nasprotni udeleženki v primeru, da ne bo izvršila, kar ji nalaga sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 12. 7. 2013 izreče denarna kazen v znesku 500,00 EUR. Drži pritožbena navedba, da v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 10. 7. 2013 predlagatelja takšnega predloga nista postavila. Sta ga pa postavila v vlogi z dne 12. 9. 2013. Sodišče po povedanem predloga za izdajo začasne odredbe ni prekoračilo.

9. Povsem pravilna pa je tudi odločitev, ki nalaga nasprotni udeleženki, da opusti ravnanja (da ne stori nečesa), kar bi predlagateljema onemogočalo hojo in vožnjo po parc. št. 1/4 in 2/40 k. o. X. Bistvo kazni po 226. členu ZIZ je v tem, da je to edini način, s katerim lahko sodišče vsaj posredno zagotovi, da bo upnik od dolžnika dosegel izpolnitev do kakršne je upravičen v skladu z izvršilnim naslovom. Gre lahko za obveznost opustitve ali dopustitve, kar lahko stori le dolžnik in nihče drug namesto njega. Denarna kazen je edino sredstvo, s katerim sodišče lahko dolžnika prisili, da izpolni svojo obveznost, ki je v opustitvi ali dopustitvi.

10. Sodišče je istega dne, kot je odločilo o ugovoru zoper začasno odredbo, izdalo tudi sklep za izvedenca geodetske stroke. Z izdajo sklepa ni kršilo določb postopka, saj predstavlja izdani sklep le nadaljevanje postopka določanja nujne poti. Sklep bi sodišče izdalo, če bi bila začasna odredba izdana ali ne, saj bo odločitev o nujni poti lahko sprejelo le ob pomoči izvedenca geodetske stroke.

11. Pritožba po vsem povedanem ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.