Jedro

Ker v obravnavani zadevi ni razvidno, da bi prejšnji lastnik podržavljenega premoženja imel kakšno zvezo z ozemljem, ki je bilo po vojni priključeno Jugoslaviji (to je, da bi na njem imel domovinsko pravico, občinsko pripadnost ali da bi ob izpolnjenem pogoju pripadnosti kateremu od narodov Jugoslavije na njem živel), za presojo, ali je po 9. 5. 1945 pridobil jugoslovansko državljanstvo, ni mogoče uporabiti določbe 36. člena ZDržFLRJ. To pomeni, da je v tej zadevi državljanstvo prejšnjega lastnika treba presojati po določbi 35. člena ZDržFLRJ, in sicer vključno z določbo drugega odstavka 35. člena ZDržFLRJ, kot je bila spremenjena z novelo ZDržFLRJ/48. Gre namreč za spremembo, ki se uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka veljavnosti ZDržFLRJ.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1640/2011-10 z dne 16. 5. 2012 razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 213-2432/2010/2 (133-04) z dne 8. 8. 2011, v zvezi z odločbo Upravne enote Gornja Radgona, št. 213-12/2006-73 z dne 3. 12. 2010. Prvostopenjski organ je z navedeno odločbo odločil, da je bil A. A. roj. ... 1903, razglašen za umrlega z verjetnim datumom 1. 7. 1945, na dan 6. 4. 1941 domovinsko pristojen v občini Apače, državljan Kraljevine Jugoslavije do razglasitve za umrlega ter da na dan 9. 5. 1945 ni postal jugoslovanski državljan po predpisih o državljanstvu, ki so urejali jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo LR Slovenije z zakonom ali z mednarodno pogodbo, niti ni postal jugoslovanski državljan in državljan LR Slovenije po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavite Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila revidentovi pritožbi in odpravila navedeno odločbo prvostopenjskega organa (1. točka izreka odločbe) ter ugotovila, da A. A., roj. ... 1903 v Apačah, na dan 6. 2. 1945 ter vse do svoje smrti 1. 7. 1945 ni bil jugoslovanski državljan po določbah Zakona o državljanstvu FLRJ (Ur. l. FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48, prvotno Zakon o državljanstvu Demokratične federativne Jugoslavije, Ur. l. DFJ, št. 64/45, v nadaljevanju ZDržFLRJ)(1).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na stališče, ki ga je v isti zadevi sprejelo že v sodbi U 1341/2007 z dne 3. 10. 2007, in sicer navaja, da je diskontinuiteta v zvezi z državljanstvom stare Jugoslavije, ki izhaja iz določbe 35. člena ZDržFLRJ, korigirana z določbo 36. člena ZDržFLRJ. Pogoje iz te določbe ZDržFLRJ je treba razlagati in uporabljati kumulativno. Eden izmed teh pogojev je pripadnost narodnosti enega izmed narodov Jugoslavije. Pripadnost narodnosti pa se lahko ugotavlja med drugim tudi preko članstva osebe v različnih politično-kulturnih organizacijah (npr. v Kulturbundu). Če tožena stranka ugotovi, da oseba ni pripadnik narodnosti enega izmed narodov Jugoslavije, pri čemer mora upoštevati tudi članstvo te osebe v raznih politično-kulturnih organizacijah, potem mora ugotoviti, da se ta oseba ni štela za jugoslovanskega državljana po 36. členu ZDržFLRJ. Nelojalnost osebe do interesov narodov Jugoslavije ima torej vpliv na ugotavljanje narodnosti te osebe kot pogoja iz določbe 36. člena ZDržFLRJ. Glede (ne)lojalnosti osebe pa ni mogoče uporabljati določbe 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDržFLRJ (Ur. l. FLRJ, št. 105/48 – v nadaljevanju novela ZDržFLRJ/48), saj to določilo velja le za osebe, ki so bile žive na dan 28. 8. 1945. Upoštevaje nesporno ugotovljene dejanske okoliščine (da je bil A. A. domovinsko pristojen v tedanji Občini Apače, razglašen za umrlega z verjetnim datumom smrti 1. 7. 1945, član organizacije Kulturbund) ni utemeljen tožbeni ugovor, da je izpodbijana odločba v diametralnem nasprotju z navedenim stališčem sodišča prve stopnje iz sodbe U 1341/2007 z dne 3. 10. 2007. 3. Revident dovoljenost revizije uveljavlja po 2. točki drugega odstavka ZUS-1. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da bi organ moral državljanstvo A. A. ugotavljati glede na vsako obdobje njegovega življenja. Način, na katerega je določba prvega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) uporabljena v obravnavani zadevi, pomeni, da so iz denacionalizacije avtomatično izključene vse osebe, ki so bile v času podržavljanja žive, umrle pa so do 28. 8. 1945. Na tak način te osebe nimajo niti možnosti dokazovati, da zanje niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 35. člena ZDržFLRJ. Ti v obravnavani zadevi niso izpolnjeni, saj je A. A. umrl na območju FLRJ. Uveljavlja tudi, da izpodbijana sodba nima razlogov, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka: Revizija je utemeljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi podan razlog za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, in sicer glede pravnega vprašanja uporabe določb predpisov o državljanstvu, sprejetih po 9. 5. 1945, za osebe, ki so bile žive v času podržavljenja, umrle pa so po vojni, vendar pred 28. 8. 1945, ko je začel veljati ZDržFLRJ.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

7. V obravnavani zadevi je organ državljanstvo prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja ugotavljal na podlagi tretjega odstavka 63. člena ZDen. Ta določa, da na zahtevo organa iz 54. ali 56. člena tega zakona občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, izda ugotovitveno odločbo o državljanstvu upravičenca, če ta ni vpisan v evidenco o državljanstvu. V tem postopku ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ.

8. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bilo v obravnavani zadevi kot nesporno ugotovljeno, da je bil prejšnji lastnik podržavljenega premoženja A. A. domovinsko pristojen v tedanji Občini Apače in s tem državljan Kraljevine Jugoslavije; da je bil na podlagi listine Deželnega sodišča v Gradcu, št. T 182/54-20 z dne 6. 4. 1955, razglašen za mrtvega z verjetnim datumom smrti dne 1. 7. 1945 ter da je bil član organizacije Kulturbund, v katero so se včlanjevale osebe nemške narodnosti.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je priznanje državljanstva po 9. 5. 1945(2) presojalo po pogojih iz 36. člena ZDržFLRJ. Ta določa, da si v primeru, ko se z mednarodnimi pogodbami drugače ne določi, pridobijo državljanstvo FLRJ v smislu določb tega zakona vse osebe, ki imajo domovinsko pravico oziroma občinsko pripadnost v občinah na ozemlju, ki pridejo po mednarodni pogodbi v sestav Federativne ljudske republike Jugoslavije, kakor tudi osebe, ki po narodnosti pripadajo kateremu izmed narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije in prebivajo na tem ozemlju, če se take osebe ne izselijo z državnega ozemlja Federativne ljudske republike Jugoslavije ali po posebnih predpisih ne optirajo za svoje prejšnje državljanstvo.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča navedene določbe 36. člena ZDržFLRJ v obravnavani zadevi ni bilo mogoče uporabiti, saj se ta nanaša na pridobitev državljanstva le za tiste osebe, ki so imele domovinsko pravico ali pristojnost oziroma so živele (ob pogoju pripadnosti kateremu izmed narodov Jugoslavije) v občinah na ozemlju, ki je bilo prej v sestavu drugih držav (npr. Italije), po vojni pa je bilo priključeno Jugoslaviji. To izhaja že iz samega besedila te določbe, ki govori o občinski pripadnosti oseb v občinah na ozemlju, ki pride v sestav Jugoslavije, in o možnosti optiranja za prejšnje državljanstvo (torej državljanstvo druge države, katere državljan je bila oseba z občinsko pripadnostjo na takšnem ozemlju pred prehodom tega ozemlja v sestav Jugoslavije)(3). Po navedeni določbi sta namreč državljanstvo FLRJ pridobili dve skupini oseb. V prvi so bile osebe z domovinsko pravico ali občinsko pripadnostjo. V drugi so bile osebe, ki so pripadale kateremu jugoslovanskemu narodu, za pridobitev državljanstva pa je zadoščalo že bivanje; domovinska pravica ali občinska pripadnost se za to skupino oseb torej ni zahtevala. Obe skupini oseb pa sta morali biti s priključenega ozemlja (prim. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 664/2006).

11. Iz dosedanjih odločb in izpodbijane sodbe ni razvidno, da bi prejšnji lastnik podržavljenega premoženja, ki je po ugotovitvah v dosedanjem postopku imel domovinsko pristojnost v nekdanji občini Apače, imel kakšno zvezo z ozemljem, ki je bilo po vojni priključeno Jugoslaviji (to je, da bi na njem imel domovinsko pravico oziroma občinsko pripadnost ali da bi ob izpolnjenem pogoju pripadnosti kateremu od narodov Jugoslavije na njem živel). Zato v obravnavani zadevi za presojo, ali je prejšnji lastnik po 9. 5. 1945 pridobil jugoslovansko državljanstvo, ni mogoče uporabiti določbe 36. člena ZDržFLRJ.

12. Navedeno pomeni, da je v tej zadevi državljanstvo prejšnjega lastnika treba presojati po določbi 35. člena ZDržFLRJ, in sicer vključno z določbo drugega odstavka 35. člena ZDržFLRJ, kot je bila spremenjena z novelo ZDržFLRJ/48. Gre namreč za spremembo, ki se uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka veljavnosti ZDržFLRJ (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-23/93).

13. Z navedeno novelo spremenjeni drugi odstavek 35. člena ZDržFLRJ določa, da se za državljane FLRJ iz prvega odstavka tega člena ne štejejo: osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti.

14. S takšno ureditvijo so povojne jugoslovanske oblasti osebam nemške narodnosti, ki so bile v času okupacije lojalne nemškemu Reichu, odrekle pridobitev jugoslovanskega državljanstva. Ključna okoliščina, ki je bila temelj za razlikovanje, pa nista bila nemška narodnost in življenje v tujini, temveč delovanje posameznika med vojno (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-23/93). Učinek ureditve z navedeno novelo spremenjenega drugega odstavka 35. člen ZDržFLRJ pa je bil retroaktiven, saj je veljalo, da te osebe niso nikoli pridobile državljanstva nove (povojne) Jugoslavije.

15. Namen takšne ureditve pa bi bil po presoji Vrhovnega sodišča izničen, če za osebe, ki niso doživele začetka veljavnosti ZDržFLRJ, ne bi bila mogoča presoja pridobitve državljanstva po 35. členu ZDržFLRJ. Zato pogoj življenja v tujini, ki se sicer ugotavlja na dan začetka veljavnosti novele ZDržFLRJ/48, ne velja za osebe, ki tega datuma niso doživele. Le takšna razlaga, ki omogoča presojo pridobitve jugoslovanskega državljanstva ob preizkusu obstoja lojalnosti tudi za osebe nemške narodnosti, ki so umrle pred začetkom veljavnosti ZDržFLRJ, je po presoji Vrhovnega sodišča tudi skladna s temeljnim namenom ZDen, to je popravo krivic.

16. Ker v obravnavani zadevi zaradi zmotne uporabe materialnega prava priznanje državljanstva prejšnjega lastnika po 9. 5. 1945 ni bilo presojano z vidika pogojev iz drugega odstavka 35. člena ZDržFLRJ, dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Vrhovno sodišče je zato na podlagi določbe drugega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji, razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo upoštevaje v tem sklepu Vrhovnega sodišča izražena stališča ugotavljati obstoj okoliščin iz drugega odstavka 35. člena ZDržFLRJ, med drugim pa bo moralo revidentu omogočiti dokazovanje obstoja lojalnosti za njegovega pravnega prednika.

17. Ker je Vrhovno sodišče sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo že zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ni opravilo presoje drugih revizijskih ugovorov.

K II. točki izreka:

18. Odločitev o stroških postopka je Vrhovno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržalo za končno odločbo.

Op. št. (1): Prvi zakon o državljanstvu po 9. 5. 1945 je bil Zakon o državljanstvu Demokratične federativne Jugoslavije, ki je začel veljati 28. 8. 1945. Ta zakon je bil potrjen in noveliran z Zakonom o potrditvi in spremembah zakona o državljanstvu DFJ z dne 23. 8. 1945 (Ur. l. FLRJ, št. 54/46), ki mu je določil tudi novo ime: Zakon o državljanstvu FLRJ, zato v nadaljevanju ZDržFLRJ.

Op. št. (2): Prvi odstavek 9. člena ZDen določa: Fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena tega zakona so upravičenci, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.

Op. št. (3): Smiselno enako izhaja iz komentarja k navedeni določbi ZDFJ – Zakon o državljanstvu sa komentarom, Izdanje „Službenog lista FNRJ“, 1948.