- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM Sodba II Kp 50356/2023
ECLI:SI:VSMB:2025:II.KP.50356.2023 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Glede na vsebino zapisnika o glavni obravnavi z dne 18. 3. 2024, iz katerega izhaja, da obramba vztraja pri tem, da se predloženi zvočni posnetki neposredno poslušajo, pa se po mnenju pritožbenega sodišča kot brezpredmetno pokaže tudi polemiziranje zagovornika o tem, da sodišče prve stopnje v okviru izvedenega dokaznega postopka vsebine teh posnetkov, ki jih je obramba skoraj v celoti prepisala, ni niti prebralo. Četudi bi bili pred sodiščem prve stopnje izvedeni, glede na izsledek preostalih izvedenih dokazov, še posebej v razmerju do obdolženega obremenilnih, za meritorno odločitev v predmetni kazenski zadevi ne bi bili merodajni, za kar si sicer brez uspeha prizadeva zagovornik.
Izrek
I.Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II.Obdolženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1.Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo II K 50356/2023 z dne 6. 5. 2024 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen sedem mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, medtem ko bo o potrebnih izdatkih in nagradi zagovornika, odvetnika B. B., in pooblaščenca oškodovanke, odvetnika C. C., odločila Služba za brezplačno pravno pomoč.
2.Sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s pritožbo izpodbija obdolženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca obtožbe oprosti oziroma razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, ki naj obdolženca očitkov po obtožbi oprosti.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.V okviru kršitve pravice do obrambe iz 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in s tem bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP pritožnik zatrjuje, da obramba za razliko od tožilstva in pooblaščenca oškodovanke ni imela možnosti postavljati vprašanj ali pa je bila pri postavljanju vprašanj prekinjena oziroma je morala skorajda vsako vprašanje razlagati, čeprav zaradi zagotovitve poštenega sojenja obdolženec v razmerju do nasprotne stranke ne bi smel biti zapostavljen. Pritožbeno sodišče se strinja, da je za zagotovitev poštenega sojenja bistveno, da ima obdolženec ustrezne in zadostne možnosti, da se opredeli tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke (tožilca) ni zapostavljen, vendar pa v tej zvezi ne gre zanemariti, da je uveljavljanje povzetega pritožbenega poudarka nekonkretizirano, saj zagovornik ob posplošenem zatrjevanju tosmerne kršitve ne pojasni, kdaj konkretno (z navedbo datumov, strani zapisnikov oziroma listovnih številk spisa) naj bi do nje prišlo in kakšen naj bi bil njen vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ob odsotnosti zadostne konkretizacije zatrjevane kršitve pa prav tako ni mogoče zanemariti, da te kršitve ni razbrati niti iz podatkov kazenskega spisa, konkretneje zapisnikov o glavni obravnavi, glede vsebine katerih sicer obramba v smislu drugega odstavka 315. člena ZKP ni imela nobenih pripomb.
5.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz načela krivde in ne načela nedolžnosti, s čimer zagovornik smiselno uveljavlja kršitev domneve nedolžnosti in s tem nadaljnjo bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Vendar mu ne gre pritrditi. Pri domnevi nedolžnosti namreč ne gre za to, da bi absolutno veljalo, da je vsak nedolžen, saj tako niti ne bi bilo mogoče začeti kazenskega postopka, ampak predvsem, da je dokazno breme na tožilcu in da ta tudi nosi dokazno tveganje. V obravnavani zadevi je sodi610de prve stopnje na podlagi vsebine in ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da je obdol7eeni A. A. storil o0ditano mu pravno nevzdr7e no dejanje, ugotovilo pa je tudi njegovo krivdo, s 0dem je bila domneva nedol7enosti izpodbita na na0din, kot ga predvidevata 27. 0len Ustave in drugi odstavek 6. 0lena Evropske konvencije o varstvu 0lovekovih pravic (EK0dP). Izpodbijanje pravilnosti tak61ne ocene pa pomeni zgolj uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
6.Zagovornik z navedbami, da je sodi610de prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog obrambe glede poslu1anja predlo7eenih zvo0dnih posnetkov pogovorov med obdol7eencem in o1kodovanko, smiselno uveljavlja nadaljnjo bistveno kr1itev dolo0db kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. 0lena ZKP. Nima prav. Zavrnitev pritoeben o problematiziranega dokaznega predloga, ki ga je obramba podala z namenom dokazati, da je bil obdol7eenec tisti, ki je bil v 0asu zveze v podrejenem polo7aju, je namre0d sodi610de prve stopnje v to0dki 8 obrazlo7eitve izpodbijane sodbe obrazlo7eilo s tehtnimi argumenti, in sicer, da je vpogledalo v (obse7ene)izpise sporo0dil, ki sta si jih po1iljala obdol7eeni in o1kodovanka, pri 0emer je pri61lo do razumnega zaklju0dka, da dodatni dokaz s poslu1anjem zvo0dnih posnetkov, ki so bili ve0dinoma narejeni brez vednosti sogovornika, torej s posegom v pravico do zasebnosti, ob tem, ko je sodi610de prve stopnje za razjasnitev relevantnega dejanskega stanja izvedlo 61tevilne druge dokaze, za razjasnitev dejanskega stanja ni potreben, zato bi bil s poslu1anjem posnetkov dokazni postopek po nepotrebnem podalj1an in ne bi v ni0cemu bistveno prispeval k bolj1i in popolnej1i razjasnitvi dejanskega stanja. Razlogom za zavrnitev tega dokaznega predloga pritobeno sodi610de pritrjuje in ocenjuje, da uveljavljena procesna kr1itev ni podana, saj prvostopenjsko sodi610de ni dol7e no izvesti dokazov, 0ce je njihovo izvajanje zaradi jasnosti zadeve odve0d ali 0ce je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, 7ee dokazano.Glede na vsebino zapisnika o glavni obravnavi z dne 18. 3. 2024, iz katerega izhaja, da obramba vztraja pri tem, da se predlo7eni zvo0dni posnetki neposredno poslu1ajo, pa se po mnenju pritoebenega sodi610da kot brezpredmetno poka7ee tudi polemiziranje zagovornika o tem, da sodi610de prve stopnje v okviru izvedenega dokaznega postopka vsebine teh posnetkov, ki jih je obramba skoraj v celoti prepisala, ni niti prebralo. 0cetudi bi bili pred sodi610dem prve stopnje izvedeni, glede na izsledek preostalih izvedenih dokazov, 1e posebej v razmerju do obdol7eenega obremenilnih, za meritorno odlo0ditvijo v predmetni kazenski zadevi ne bi bili merodajni, za kar si sicer brez uspeha prizadeva zagovornik.
7.V zvezi z sklicevanjem zagovornika na druge kazenske zadeve pritobeno sodi610de dodaja, da je treba upo1tevati (druga0dne) okoli1cine in dejstva vsake posamezne zadeve. V zadevi I Ips 18245/2017 z dne 16. 11. 2023, na katero se v pritobi sklicuje pritonik, je namre0d Vrhovno sodi610de RS v to0dki 38 obrazlo7eitve v nasprotju s pritobenim zatrjevanjem ugotovilo, da se v delu, kjer se sodba opira na komunikacijo, ta opira na nedovoljen dokaz, zaradi 0esar je bila podana absolutna bistvena kr1itev dolo0db kazenskega postopka iz 8. to0dke prvega odstavka 371. 0lena ZKP, ki je terjala razveljavitev sodbe v tem delu. Z obravnavano kazensko zadevo pa ni primerljiva niti sodba Vrhovnega sodi610da Republike Slovenije I Ips 51147/2018 z dne 22. 12. 2022, iz katere sicer res izhaja, da je v primeru, ko je dokaz pridobljen po zasebniku, bistveno, da sodi610de lo0di med posegom v pravico in kr1itvijo pravice; da poseg v pravico sam po sebi 1e ne pomeni kr1itve in da mora sodi610de v primeru, kadar so bili dokazi, ki bi bili lahko predmet ekskluzije, pridobljeni po zasebniku (torej jih niso pridobili država oziroma njeni organi pregona), opraviti tehtanje po metodologiji na0dela sorazmernosti in preizkusiti, ali je kr1itev (zasebnosti) navkljub posegu vanjo sploh podana. Vendar pritonik v tej zvezi zanemari, da v predmetni kazenski zadevi sodi610de prve stopnje dol7e no tehtanja med prizadetima ustavnima pravicama sploh ni imelo, saj je, kot predhodno 7ee navedeno, dokazni predlog za izvedbo dokaza glede poslu1anja predlo7eenih zvo0dnih posnetkov pogovorov med obdol7eencem in o1kodovanko s prepri0divim razlogovanjem zavrnilo.
8.Brez pri0dakovanega uspeha zagovornik uveljavlja tudi kr1itev materialnega prava, pri 0emer ne konkretizira, po kateri to0dki iz 372. 0lena ZKP. Iz posplo1enih pritobenih trditev, da bi ob izvedbi predlaganih dokazov sodi610de prve stopnje lahko pri61lo do druga0dnega zaklju0dka in da zato ni izpolnjen zakonski znak spravljanja v podrejen polo7aj, pa je razbrati, da uveljavlja kr1itev kazenskega zakona v posledici zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki je predmet samostojne pritobene obravnave, kakor sledi v nadaljevanju:
9.Pritobeno izpodbijanje na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja ni utemeljeno. Sodi610de prve stopnje je namre0d vsa odlo0dilna dejstva natan0dno razjasnilo, pravilno je ocenilo zagovor obdol7enca in izvedene dokaze, na tej podlagi pa zanesljivo zaklju0dilo, da je obdol7eeni A. A. storil o0ditano mu kaznivo dejanje. Ugotovitve ter sprejete pravne in dejanske zaklju0dke je v pritobeno izpodbijani sodbi jasno, tehtno in prepri0divo obrazlo7eilo, zato pritobeno sodi610de z njimi v celoti sogla1a in jih kot pravilne v zaobid ponavljanja dosledno povzema.
10.Bistvo pritobene graje temelji na stali1u, da zakonski znak podrejenega polo7aja ni izpolnjen, saj v razmerju o1kodovanke in obdol7enca ni bila podrejena o1kodovanka, temve0d obdol7enec, 0demu pa pritobeno sodi610de ne more pritrditi. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da besedne zveze "spravljanje v podrejen polo7aj" ne gre razumeti zgolj kot neko ciljno ravnanje, s katerim si ena oseba podreja drugo tako, da ta upo1teva njeno voljo oziroma zahteve, ampak tudi kot ravnanje, ko izvajanje nasilja 7ertev spravi v poni7eujo0d, podrejen polo7aj, ko se 7ertv u storilcu uklanja oziroma polo7aj ko postane 7ertv objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne more ali ne zna izogniti. Tak1en polo7aj storilec ustvari, ko pri 7rtvah povzro0di nemo0d, strah, vznemirjenje ipd. ve0dje intenzivnosti in trajanja. V nasprotju s prepri0divanjem zagovornika je zakonski znak podrejenega polo7aja v obravnavanem izpolnjen, saj je izkazan na podlagi obdol7en0devih ve0dkratnih izvr1itvenih ravnanj in njihovih posledic. Rezultat obdol7en0devega nasilnega ravnanja do o1kodovanke (ko jo je prijel za vrat in jo potisnil ob zid; ko jo je brcnil v nogo in ko jo je z eno roko prijel za vrat, jo stisnil ob steno ter jo pri0del daviti) so bile namre0d kar v treh primerih odrgnine in modrice razli0dnih delov njenega telesa. Gre torej za posledice obdol7en0devih ponavljajo0dih se ravnanj, katera so ob hkratnem psihi0dnem nasilju vodila v podrejenost o1kodovanke, ki jo je s tak1nim ravnanjem spravljal v stisko in nemo0d ter pri njej izzval ob0du tek prestra1enosti in ogro7eenosti, kar so zaznale tudi pri0de 0c. 0c., D. D. in E. E. Sodi610de prve stopnje je zaklju0dke o dokazanosti tega zakonskega znaka iz0dr0dno pojasnilo v to0dkah 22 do vklju0dno 29 obrazlo7eitve izpodbijane sodbe, pri 0emer je zanesljivo zavrnilo trditve obrambe, da je bila o1kodovanka tista, ki je v obravnavani zadevi nad obdol7encem izvajala nasilje. Pritoba tako neuspe61no posku1a prepri0dati, da zakonski znak spravljanja v podrejen polo7aj ni izpolnjen da je bila o1kodovanka tista, ki je obdol7enca spravljala v podrejen polo7aj. V tej zvezi pa ni odve0d dodati, da se po prvem odstavku 355. 0lena ZKP sodi610de opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, zato je obse7eno pritobeno povzemanje vsebine neizvedenih oziroma zavrnjenih dokaznih predlogov brez te7ee.
11.Kljub zagovornikovemu problematiziranju ocene, ki jo je glede o1kodovankine verodostojnosti sprejelo sodi610de prve stopnje, ne gre zaobiti dejstva, da storitev kaznivega dejanja v inkriminiranem obdobju ne potrjuje le izpovedba o1kodovanke, temve0d se je sodi610de prve stopnje zanesljivo oprlo 6e druge materialne dokaze, in sicer fotografije o1kodovankinih po1kodb, izpise SMS sporo0dil, zapise obdol7en0devih opravi0dil (priloga A3/1-2) ter posredne personalne dokaze, tj. izpovedbe drugih zasli61anih pri0d, ki so, kot to prepri0divo izhaja iz to0dke 15 obrazlo7eitve izpodbijane sodbe, zaznale posledice nasilja nad o1kodovanko. 0ceprav nobena pri0da inkriminiranega fizi0dnega nasilja obdol7enca nad o1kodovanko ni neposredno zaznala, kar tudi ni nenavadno, saj se nasilje v dru7ini praviloma izvaja med 61tirimi stenami, pa sta njena takratna sodelavca D. D. in E. E. izpovedala, da je o1kodovanka v slu7bi okoli vratu nosila 1al in jima je na vpra1anje glede razloga v zvezi s tem ob 0dustvenem odzivu pokazala modrico na vratu ter jima povedala, da jo je obdol7enec davil (to0dka 16 obrazlo7eitve izpodbijane sodbe). Da je obdol7enec nekje konec leta 2021 o1kodovanko zgrabil za vrat, pa je potrdila tudi o1kodovankina mama 0c. 0c., ki je zasli61ana kot pri0da izpovedala, da je takrat sli1ala ropot in prepiranje, zato je stekla v zgornje stanovanje, kjer je o1kodovanka, pri kateri je zaznala modrice na vratu, sedela v kotu in jokala. Kot izhaja iz to0dke 18 obrazlo7eitve izpodbijane sodbe, je 0c. 0c. prepri0divo izpovedala tudi o psihi0dnem nasilju nad o1kodovanko, in sicer o ealitvah ("manjica", kurva, prasica, nesposobna in neodgovorna mati), o obdol7en0cevem ljubosumju in o tem, da je bila o1kodovanka v tem obdobju psihi0dno uni0dena, da jo je bilo strah in da je imela ob0du tek, da jo obdol7enec zasleduje. O psihi0dnem nasilju pa sta izpovedala tudi o1kodovankina sodelavca D. D. in E. E., ki jima je o1kodovanka povedala, da ji je obdol7enec govoril, da je prasica in kurva, poleg tega pa sta tudi iz lastnega zaznala, da je obdol7enec o1kodovanko, ki je bila alostna in zadr7ana, nadziral in jo omejeval (to0dka 16 obrazlo7eitve izpodbijane sodbe). Kljub nasprotnemu pritobenemu zatrjevanju, se izpovedbe navedenih pri0d, ki jih potrjujejo tudi predhodno navedeni materialni dokazi, poka7ejo kot verodostojne in prepri0dljive, pritobena trditev o predhodni uskladitvi njihovih izpovedb pa brez osnove in zanesljive podprtosti. Upo1tevaje okoli1cino, da je o1kodovanka po1kodbe vratu utrpela dvakrat, kar je nenazadnje razvidno iz prilo7enih fotografij (priloga A2/2/1/1), pa na druga0dne zaklju0dke od prvostopenjsko sprejetih ne more odlo0dilno vplivati niti pritobeni poudarek, da se izpovedbi D. D. in E. E. razlikujeta gleda 0dasa in obla0dil, ko je o1kodovana utrpela po1kodbe, kar pomeni, da zagovornik tudi na tej to0dki ostane brez uspeha.
12.K pritožbi zagovornik prilaga nove dokaze (oškodovankina pisanja in priloge v nepravdnem postopku; sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti II N 46/2024 z dne 7. 10. 2024 in odredbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 38563/2024 z dne 26. 11. 2024), glede katerih pojasnjuje, da so bili pridobljeni po razglasitvi izpodbijane sodbe. Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa mora pritožnik podati razloge, zakaj jih ni navedel že prej, pritožbeno sodišče pa jih je dolžno upoštevati kot dopustno pritožbeno novoto in se do njih opredeliti le, če se ti dokazi nanašajo na dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Iz vsebine priloženih prilog namreč izhaja, da se te nanašajo na dogajanje v letu 2024, t.j. na obdobje izven inkriminiranega. Ker je za predmetni kazenski postopek lahko relevantno zgolj inkriminirano obdobje od decembra 2020 do 2. 12. 2022, kot je to sicer že sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo v točki 23 obrazložitve izpodbijane sodbe, se kot neutemeljene izkažejo tudi pritožbene navedbe, ki takšnemu prvostopenjskemu zaključku nasprotujejo.
13.Glede vseh preostalih pritožbenih navedb, na katere v tej sodbi ni bilo izrecno odgovorjeno, velja splošna ugotovitev, da so bodisi nepomembne bodisi je nanje primerno in zadostno odgovorilo že sodišče prve stopnje.
14.Odločbe o kazenski sankciji zagovornik izrecno ne graja, zato je pritožbeno sodišče glede na uveljavljane pritožbene razloge izpodbijano prvostopenjsko sodbo v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZKP). Preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje ob pravilnem vrednotenju teže obravnavanega kaznivega dejanja, stopnje obdolženčeve krivde ter ob pravilni ugotovitvi in oceni vseh preostalih okoliščin, ki vplivajo na odmero kazni (49. člen KZ-1), obdolženemu A. A. na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 utemeljeno izreklo pogojno obsodbo, torej zgolj kazensko sankcijo opozorilne narave. Kot olajševalno okoliščino je tehtno upoštevalo predhodno nekaznovanost obdolženca, kot obteževalne okoliščine pa je primerno upoštevalo težo, nevarnost in okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno. Obdolžencu je določilo ustrezno dolgi kazen zapora in preizkusno dobo. Pritožbeno sodišče ponujenim prvostopenjskim razlogom pritrjuje in ugotavlja, da ni zaslediti nobenih utemeljenih razlogov za kakršnokoli spremembo kazenske sankcije v korist obdolženemu.
15.Po obrazloženem, ko zagovornik glede odločilnih dejstev in okoliščin ne navaja ničesar drugega, kar bi terjalo posebno presojo in odgovor pritožbenega sodišča, in ko slednje tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z določbo prvega odstavka 383. člena ZKP ni ugotovilo kršitev, ki jih je dolžno upoštevati po uradni dolžnosti, je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).
16.Pritožbeno sodišče je obdolženca, upoštevaje njegove premoženjske razmere in v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP). Tretji odstavek 10. člena ZST-1 namreč določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Ker iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bil obdolženi A. A. upravičen do brezplačne pravne pomoči po odločbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti Bpp 84/2024 z dne 29. 1. 2024 (l. št. 20), s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz točke II izreka te sodbe.
-------------------------------
1Tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi I Ips 3/2010 z dne 6. 5. 2010.
2Obseg prilog, katerih večinski delež obsegajo predložena SMS sporočila, namreč predstavlja petkratnik obsega predmetnega kazenskega spisa brez prilog.
3Tako Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 19809/2016 z dne 5. 3. 2020.
4Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 31032/2018 z dne 18. 2. 2021.
5Iz navedene priloge izhaja, da je obdolženec oškodovanki na en listek napisal, da je ni hotel namensko poškodovati in da si tega ne bo nikoli odpustil, na drugem pa se je opravičeval, ji napisal, da mu je krivo ter jo spraševal, če jo kaj boli na vratu.
6Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 35379/2019 z dne 23. 11. 2023.
Zveza:
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 191, 191/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 315, 315/2, 369, 369/4, 371, 371/2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.