Jedro

Toženi stranki sta torej, sicer res zastopani po istem pooblaščencu, povsem samostojno podali vsaka svoj odgovor na tožbo, tudi vlogo z dne 13.06.2003 je podala le drugotožena stranka zaradi umika tožbe. Zato glede teh opravil ni mogoče uporabiti 11.čl. OT, ampak le za zastopanje na naroku 26.05.2003 (če pravdni stranki zastopa isti odvetnik, lahko uveljavlja zvišanje skupne cene opravil le za 10% za vsako nadaljnjo stranko po 11.čl. OT).

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2.točka izreka) tako s p r e m e n i, da je tožeča stranka dolžna povrniti drugotoženi stranki pravdne stroške v višini 90.734,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.06.2003 dalje do plačila, v roku 15-ih dni.

Drugotožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v višini 26.460,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila, v roku 15-ih dni.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zaradi umika tožbe zoper drugotoženo stranko pravdni postopek v tem delu ustavilo in naložilo tožeči stranki, da povrne drugotoženi stranki pravdne stroške v višini 143.520,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.06.2003 dalje do plačila.

Zoper ta sklep se je tožeča stranka po pooblaščencu pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži plačilo zgolj tistega dela pravdnih stroškov, ki drugotoženi stranki pripadajo po 11.čl. Odvetniške tarife - OT, drugotoženi stranki pa naloži plačilo njenih pritožbenih stroškov oziroma, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je vložil tožnik tožbo zaradi plačila odškodnine zoper dve toženi stranki (tožnik je bil poškodovan v prometni nesreči, v kateri je bilo udeleženo vozilo tuje registracije), kateri obe zastopa isti pooblaščenec. V teku postopka je tožnik umaknil tožbo zoper drugotoženo stranko, s čimer se je slednja strinjala, zato je bil postopek zoper slednjo ustavljen. Sodišče je pri odmeri stroškov napačno uporabilo določbo 11.čl. OT, ker je odločilo, da je dolžna tožeča stranka zaradi umika tožbe povrniti drugotoženi stranki vse priglašene stroške. Ob pravilni uporabi 11.čl. OT bi ji šlo le 10% odmerjenih pravdnih stroškov (obe toženi stranki namreč zastopa isti odvetnik in se pravica tožeče stranke uveljavlja iz iste dejanske in pravne podlage - odškodnina zaradi prometne nesreče po vozilu tuje registracije in s tem v zvezi določbe Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma Obligacijskega zakonika).

Pritožba je delno utemeljena.

V skladu z določbo 155.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) upošteva sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin, pri čemer se višina stroškov za odvetniške storitve presoja v skladu z določbami OT (v obravnavani zadevi OT - Ur.l. RS, št. 7/95, 49/00), glede višine sodnih taks pa je potrebno uporabiti določbe Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) in Taksne tarife. Prvostopno sodišče je drugotoženi stranki, upoštevaje določbo 1.odst. 158.čl. ZPP, priznalo vse priglašene stroške. Pritožba ima delno prav, da je pri odmeri prvostopno sodišče napačno uporabilo materialno pravo, v obsegu, razvidnem iz nadaljnje obrazložitve. 27.čl. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur.l. RS, št. 70/94) določa, da lahko oškodovanec, kateremu je bila povzročena škoda z uporabo motornega vozila, registriranega v tujini, zahtevek za povrnitev škode vloži pri Slovenskem zavarovalnem biroju ali pri katerikoli zavarovalnici, članici biroja. Iz tožbenih navedb (2. točka) izhaja, da je tožnik vložil tožbo (14.12.2001) proti Slovenskemu zavarovalnemu biroju; odškodninski zahtevek je podal prvotoženi stranki, ta ga je odstopila 15.10.2001 drugotoženi stranki, kljub poteku zakonskega roka pa škoda ni bila izplačana. Zato je drugotožena stranka že v odgovoru na tožbo (29.01.2002) podala ugovor pasivne legitimacije in se sklicevala na 2.odst. 27.čl. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (če o zahtevku ni odločeno v 60-ih dneh po vložitvi, lahko oškodovanec vloži tožbo proti Slovenskemu zavarovalnemu biroju). Prvotožena stranka pa se je z odgovorom na tožbo spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožeča stranka je očitno napačno vloženo tožbo zoper drugo toženo stranko umaknila z vlogo z dne 28.05.2003. V posledici navedene situacije sta torej toženi stranki, sicer res zastopani po istem pooblaščencu, povsem samostojno podali vsaka svoj odgovor na tožbo, tudi vlogo z dne 13.06.2003 je podala le drugotožena stranka zaradi umika tožbe. Zato glede teh opravil ni mogoče uporabiti 11.čl. OT, ampak le za zastopanje na naroku 26.05.2003 (če pravdni stranki zastopa isti odvetnik, lahko uveljavlja zvišanje skupne cene opravil le za 10% za vsako nadaljnjo stranko po 11.čl. OT). Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je materialnopravno pravilna odmera stroškov drugotožene stranke, upoštevajoč določbe Odvetniške in Taksne tarife sledeča: za odgovor na tožbo po tarifni št. 14 OT - 500 točk, za poravnalni narok 26.05.2003, ki je bil preložen, po tarifni št. 15/2 - 68,75 točk (125 točk plus 10% je 137,5 točk deljeno 2 je 68,75 točk), pripravljalna vloga z dne 13.06.2003 po 3.tč. tarifne št. 33 - 50 točk ter 2% materialnih stroškov po 15.čl. OT - 12,37 točk, to je skupno 631,12 točk, kar ob vrednosti točke v času odločanja 100,00 SIT (Ur.l. RS št. 78/01) znaša 63.112,00 SIT z upoštevanjem 20% DDV (12.622,00 SIT) to znaša 75.734,00 SIT ter še sodna taksa za odgovor na tožbo 15.000,00 SIT, skupno torej 90.734,00 SIT. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in v skladu z 2.tč. 365.čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremenilo.

Ker je tožeča stranka s pritožbo delno uspela (63%), ji je dolžna drugotožena stranka povrniti del pritožbenih stroškov, in sicer v višini 26.460,00 SIT (63% od 42.000,00 SIT), ki se nanašajo na pritožbo - 250 točk (tarifna št. 16/1 OT), materialne stroške po 15.čl. OT (2%), 20% DDV- 5.100,00 SIT in sodno takso za pritožbo - 11.400,00 SIT.