Jedro

Ker je pritožnik vložil pritožbe sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbe vložila oseba, ki te pravice nima.

Izrek

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot I Up 535/2011, I Up 539/2011 in I Up 541/2011, se združijo v skupno obravnavo in odločanje tako, da postane osnovni spis I Up 535/2011. II. Pritožbe se zavržejo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanimi sklepi, navedenimi v uvodu tega sklepa, zoper katere je tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vložil pritožbe, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo njegove pritožbe zoper sklepe Upravnega sodišča RS I U 1000/2010-12 z dne 5. 4. 2011, I U 1630/2010-10 z dne 4. 4. 2011 in I U 1682/2010-9 z dne 4. 4. 2011 (1. točka sklepov) ter na podlagi prvega odstavka 333. člena v zvezi s 336. členom ZPP zavrglo njegove predloge za podaljšanje roka za pritožbo.

K I. točki izreka:

2. Ker gre v vseh treh obravnavanih zadevah za postopke o istem predmetu, saj tožnik v vseh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sklepe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, ter glede na to, da sta v vseh primerih stranki spora isti, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov. Vrhovno sodišče je ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno obravnavo in odločanje.

K II. točki izreka:

3. Pritožbe niso dovoljene.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP, ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

6. Ker je pritožnik vložil pritožbe sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbe vložila oseba, ki te pravice nima.

7. Na podlagi 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvam pritožb, v katerih bi lahko izkazal sposobnost za njihovo vložitev, ampak je pritožbe na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljene zavrglo.

8. Glede pritožnikovih prošenj za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku s pritožbo, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je za odločanje o teh prošnjah pristojen organ za brezplačno pravno pomoč, kateremu so bile prošnje tudi posredovane. V zvezi s predlogi za oprostitev plačila sodnih taks pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

9. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.