Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče lahko uporabi vrednotenje, izvedeno na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin (posplošena tržna vrednost), če udeleženci predujma niso pripravljeni založiti. Ker torej sodišče v zadevi lahko odloči, tudi brez dopolnjevanja postopka z izvedencem ali cenilcem (ki sta bila v postopku sicer že postavljena) je, glede na 36. člen ZNP, napačno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog predlagatelja štelo za umaknjen in nepravdni postopek ustavilo.
2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki meni, da je sklep zgrešen in nepotreben. Če nasprotna stran odstopa od predloga po množičnem vrednotenju GURS, ni rečeno, da od njega odstopa tudi predlagatelj. Ni pravo mnenje sodišča, da predlagatelj postopka ne priznava GURS cen, zaradi česar nasprotna stran predlaga novo cenitev, kar predlagatelj zavrača. Nasprotno je res, da nasprotna stran ne priznava predlagatelju v svojih petih predlogih ničesar od kmetijsko zazidljivega dela lastnine in ta zato nobenega od njih ne sprejema, nasprotna stran tudi ne priznava GURS lastništva na hiši. Ni potrebe po novi cenitvi pri kmetijskih nezazidanih parcelah. Sporne so GURS cene za kmetijske zazidljive parcele v območju ob hiši, ki jih je nasprotna stran pripravljena plačati po ceni kmetijske in ne gradbene rabe. O tem, po kateri od cen vrednotiti te parcele mora odločiti samo sodišče. Tudi glede lastništva na hiši in parceli mora odločiti sodišče in ni potrebe po novi cenitvi. Sodišče je imelo dovolj dokazov za drugačno odločanje, kot je odrejanje druge cenitve in ukinjanje postopka.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na določbo 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki določa, da se, kadar sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza, šteje, da je predlog umaknil, pri čemer mora sodišče v sklepu o odreditvi predujma predlagatelja opozoriti na to posledico in mu dati ustrezen rok za izpolnitev. Sodišče je navedlo (poleg neprerekane ugotovitve, da predlagatelj predujma v roku ni založil), da ne more odločiti brez izvedbe dokaza z izvedencem, ker prejšnja cenitev glede na potek časa in različno vrednotenje ni upoštevna, predlagatelj pa ne pristane na podatke GURS.
5. Predlagatelj takšen zaključek sodišča prve stopnje utemeljeno izpodbija, saj je po naroku za glavno obravnavo (dne 11.4.2014) v vlogi z dne 23.6.2014 izrecno navedel, da novi cenilci niso potrebni, ker sta se obe strani odločili za množično vrednotenje nepremičnin. V vlogi z dne 1.8.2014 je še dodatno navedel, da če nasprotna stran od delitve po množičnem vrednotenju, ki ga je v svojem predlogu delitve predlagala sama, naenkrat odstopa, s tem ni rečeno, da od nje odstopa tudi predlagatelj (in nova cenitev s tem ni več potrebna). Zaključek sodišča, da predlagatelj ne pristane na podatke GURS je torej napačen. Sicer pa po oceni sodišča druge stopnje, tudi če predlagatelj ne bi pristal na podatke GURS, to ne pomeni, da sodišče brez izvedbe dokaza z izvedencem ne bi moglo odločiti, saj ni vezano na soglasje udeležencev o tem, katero cenitev bo uporabilo.
6. Sodišče torej lahko uporabi vrednotenje, izvedeno na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin (posplošena tržna vrednost), če udeleženci predujma niso pripravljeni založiti. Ker torej sodišče v zadevi lahko odloči, tudi brez dopolnjevanja postopka z izvedencem ali cenilcem (ki sta bila v postopku sicer že postavljena) je, glede na že navedeni 36. člen ZNP, napačno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil. Sklep sodišča prve stopnje je bilo zato potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP).
7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje o predlogu vsebinsko odločiti, pri tem pa upoštevati že podane napotke v razveljavitvenem sklepu z dne 8.1.2014.