Jedro

Na neveljavnost oporoke, ki jo smiselno zatrjuje pritožnica, sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Neveljavnost oporoke morajo stranke uveljavljati, torej postaviti zahtevo, da se oporoka izreče za neveljavno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg premoženja, ki spada v zapuščino po pokojni A.P. ter za oporočnega dediča na podlagi oporoke z dne 20.2.1994 razglasilo C.Z. in sicer do 3/4 zapuščine, za nujnega dediča pa vdovca J. P., do 1/4 zapuščine.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje zakonita dedinja zapustnice, njena sestra L.K.. Navaja, da se vabilu na zapuščinsko obravnavo ni odzvala iz osebnih razlogov. Pisava na ročno pisani oporoki z dne 20.2.1994 ji je znana, a dvomi, da tako lepo piše njena pokojna sestra. Lahko izjavi, da je bila oporoka izsiljena. Sprašuje se, kako je lahko C.Z. upravičen do tolikšnega deleža posesti njene sestre. V nadaljevanju obširneje opisuje razmere na sestrini kmetiji v času njene bolezni ter obnašanje družine Z. do pokojne sestre in njenih sorodnikov. Predlaga, da se oporoka razveljavi in dodeli C.Z. le minimalni delež.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na zapuščinski obravnavi dne 18.6.1999 ugotovilo, da premoženje zapustnice obsega nepremičnino vl. št. 216 k.o., do 1/2, da je zapustnica naredila lastnoročno oporoko dne 20.2.1994, s katero je za oporočnega dediča določila C.Z., da je volilo S.Z. neveljavno zapustničino razpolaganje ter da zapustničin vdovec J.P. uveljavlja nujni delež v naravi. Nato je razglasilo za dediča na podlagi oporoke C.Z. do 3/4 zapuščine, nujnega dediča J.P. pa do 1/4. Pritožnica se zapuščinske obravnave ni udeležila, čeprav je bila nanjo pravilno in pravočasno povabljena, kot določa 4. odst. 205. čl. Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). S tem, ko v pritožbi izjavlja, da je bila oporoka izsiljena ter predlaga njeno razveljavitev, pritožnica zatrjuje nova dejstva. Na neveljavnost oporoke, ki jo smiselno zatrjuje pritožnica, sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Neveljavnost oporoke morajo stranke uveljavljati, torej postaviti zahtevo, da se oporoka izreče za neveljavno. Pritožnica je zakonita dedinja, ki ima vsekakor interes za razveljavitev oporoke.

Po določbi 352. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi s 163. čl. ZD mora pritožnik, ko se sklicuje na nova dejstva v pritožbi, navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazovala. Trditve, da je bila oporoka pokojne sestre izsiljena, torej neveljavna (1. odst. 60. čl. ZD), bi morala pritožnica podprti z dokazi, česar pa ni storila. Zato ni pogojev za razveljavitev izpodbijanega sklepa po določbi 3. odst. 370. čl. ZPP/77. Odločitev prvostopnega sodišča je materialnopravno pravilna, v postopku pa tudi ni ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 354. čl. ZPP/77 v zvezi s 163. čl. ZD). Zato je treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP/77 v zvezi s 163. čl. ZD).