22. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 8. marca 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 897/2003 z dne 1. 10. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. P 117/2002 z dne 22. 7. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik (v pravdi toženec) ni odgovoril na tožbo, zato mu je Okrajno sodišče v Kopru (na podlagi posojilne pogodbe, sklenjene med tožničinim očetom kot posojilodajalcem in pritožnikom kot posojilojemalcem) z zamudno sodbo naložilo plačilo 675.849,10 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 12. 2. 2002 do plačila. Zamudna sodba je dne 4. 11. 2002 postala pravnomočna. Pritožnik je vložil predlog za obnovo postopka po 2. in 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Okrajno sodišče je njegov predlog zavrglo kot prepozen in nedovoljen, Višje sodišče pa je sklep o zavrženju potrdilo.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija odločitev sodišč o zavrženju predloga za obnovo postopka. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Sodišči naj bi arbitrarno in očitno napačno razlagali določbo 2. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, ker naj bi tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo (iz razloga, da je stranka zvedela za nova dejstva ali pridobila možnost uporabiti nove dokaze) začel teči od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva ali dokaze in ne od dneva vročitve odločbe. Pritožnik navaja, da je posojilodajalcu v celoti poravnal dolg iz naslova posojilne pogodbe. Šele dne 10. 2. 2003, po vložitvi predloga za izvršbo, naj bi na sodišču pregledal svoj spis ter ugotovil, da je posojilodajalec na posojilno pogodbo naknadno in brez pritožnikovega soglasja pripisal nov znesek. Zato pritožnik meni, da bi moral rok za vložitev predloga začeti teči od dneva, ko je za to novo dejstvo zvedel, in ne s pravnomočnostjo zamudne sodbe. Poleg tega naj bi sodišči izpodbijana sklepa nerazumljivo obrazložili in pritožniku odrekli dejansko in celovito vsebinsko obravnavo obnovitvenih razlogov.

B.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža tudi svoje nestrinjanje z zamudno sodbo Okrajnega sodišča, s katero je bil pravnomočno končan postopek, katerega obnovo je pritožnik predlagal. Ker pritožnik izrecno navaja, da te zamudne sodbe ne izpodbija, navedbe o kršitvah, ki naj bi jih sodišče storilo z izdajo zamudne sodbe, v tem primeru ne morejo biti odločilne. Iz istega razloga Ustavno sodišče ni presojalo pritožnikovih navedb v dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 22. 11. 2003, saj se tudi te nanašajo zgolj na kršitve, ki naj bi izhajale iz zamudne sodbe.

4.Pritožnik z zatrjevanjem, da sta sodišči pri odločanju o dopustnosti obnove postopka arbitrarno in očitno napačno uporabili 396. člen ZPP ter da svoje odločitve nista obrazložili, utemeljuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Njegovi očitki so neutemeljeni. Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tako sodišče prve stopnje kot tudi Višje sodišče pa sta navedli bistvene pravne razloge za svojo odločitev. Obe sodišči sta namreč v svojih sklepih pojasnili, da je (na podlagi 2. točke prvega odstavka 396. člena ZPP) mogoče obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP (če stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem) uveljavljati v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe. Pri tem ni pomembna pritožnikova trditev, da je šele po 30 dneh od pravnomočnosti zamudne sodbe zvedel za obstoj predrugačene posojilne pogodbe, ki mu ni bila vročena. Pritožnik je imel možnost vložiti pritožbo zoper zamudno sodbo, pravočasno pa bi lahko vložil tudi predlog za obnovo postopka po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Poleg tega sta sodišči pojasnili, zakaj predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP (če stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku) v tem primeru ni dovoljen. Obrazložili sta, da pritožnik ni izkazal, da tega obnovitvenega razloga ni mogel brez svoje krivde uveljavljati pred pravnomočnostjo zamudne sodbe. Pritožnik pa tej trditvi ne oporeka, niti ne navaja ovir, zaradi katerih naj tega dejstva ne bi mogel navesti v prejšnjem postopku.

5.Pritožnik s trditvijo, da mu izpodbijana sklepa "odrekata dejansko in celovito vsebinsko obravnavo obnovitvenih razlogov," utemeljuje kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Tudi ta očitek je neutemeljen. Pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave vsakomur zagotavlja, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Zavrženje predloga za obnovo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ta pravica bi bila lahko kršena le, če bi odločitev temeljila na pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika pravice do sodnega varstva. Zgolj pritožnikovo drugačno razumevanje prava pa za utemeljevanje ustavne pritožbe ne zadostuje.

6.Ker očitno ne gre za kršitve pravic iz 22. in 23. člena Ustave, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger