Jedro

Pri odreditvi začasnega ekstradicijskega pripora po 525. členu ZKP sodišču ni treba presojati obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja. To bo dolžno presojati šele, če bo v roku prejelo prošnjo za izročitev in bo zoper osumljenca predlagana odreditev pripora po 524. členu ZKP.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Zoper osumljenega tujca, državljana Turčije, S. E. je bila izdana mednarodna tiralica države Moldavije z dne 16. 6. 2011, ki jo je izdal preiskovalni sodnik sodišča Botanica, Občina Chisinau, zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije po petem odstavku 190. s člena Kazenskega zakonika Republike Moldavije. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kranju je zoper osumljenca s sklepom I Kpd 59222/2011 z dne 7. 12. 2011 odredila začasni ekstradicijski pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), v zvezi s 16. členom Evropske konvencije o izročitvi (v nadaljevanju Konvencija), z vštetjem pridržanja od 5. 12. 2011 od 15.30 ure dalje. Senat istega sodišča je s sklepom I Ks 59222/2011 z dne 9. 12. 2011 zavrnil pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep je zagovornik pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev določb Konvencije, kršitve 525. in 524. člena ZKP ter zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. točki prvega odstavka 420. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP in predlaga, da Vrhovno sodišče pripor odpravi, podrejeno pa, da izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev. V zahtevi zagovornik navaja, da je bila osumljencu prostost odvzeta na podlagi nepopolne mednarodne tiralice, iz katere ni razvidno, da država prosilka zahteva začasen odvzem prostosti osumljencu, niti ne vsebuje vseh drugih podatkov, kot to zahtevata 525. in 524. člen ZKP. Zagovornik tudi izpodbija obstoj pripornega razloga begosumnosti, ki je v obeh sklepih sodišča pomanjkljivo obrazložen, obstaja pa tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepov o vsebini listin ali zapiskov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec, ki meni, da je zahteva neutemeljena, zato predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da so v prošnji za začasni pripor sodišča S. Botanica z dne 14. 6. 2011 navedeni vsi potrebni podatki, na podlagi katerih je mogoče odrediti začasni ekstradicijski pripor. Po njegovem prepričanju je sodišče navedlo prepričljive argumente za obstoj pripornega razloga begosumnosti in pri odreditvi pripora upoštevalo tudi načelo sorazmernosti.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo osumljencu in njegovemu zagovorniku, ki se z mnenjem vrhovnega državnega tožilstva ne strinja in vztraja pri svojih navedbah. Odgovor je podal tudi osumljenec, v katerem je zanikal storitev kaznivega dejanja in navajal, da naj bi mu domnevni oškodovanec v Moldaviji grozil, še preden se je začel postopek, je bil iz Moldavije izgnan, zato se postopku ne izogiba, prav tako je izrazil nezaupanje v kazenski sistem države Moldavije.

B.

5. Vrhovno sodišče glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti uvodoma poudarja, da pri odločanju o vloženi zahtevi preizkusi samo tiste kršitve zakona, ki jih uveljavlja vložnik, to pa je mogoče le, če je očitek kršitve jasen in določen. Pri tem pa ni dovolj, da se sklicuje na vrsto oziroma tip kršitve, ne da bi jo konkretiziral in substanciral razloge, iz katerih je bilo pravno sredstvo vloženo. Zagovornik kršitve Konvencije in določb 525. in 524. člena ZKP uveljavlja le s posplošeno navedbo, da je bila osumljencu prostost odvzeta na podlagi nepopolne mednarodne tiralice, ki tudi nima vseh zahtevanih podatkov. V zvezi z navedenim očitkom Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil zoper osumljenca odrejen začasni ekstradicijski pripor po 525. členu ZKP, v zvezi s 16. členom Konvencije, katero je 2. 10. 1997 ratificirala tudi Republika Moldavija. Začasni ekstradicijski pripor se lahko odredi zoper osumljenca še preden prispe na sodišče po diplomatski poti formalna prošnja tuje države za izročitev, če obstaja nevarnost, da se bo s pobegom ali skrivanjem skušal izogniti izročitvi. Za prošnjo za odvzem prostosti je značilno, da je lahko posredovana na kakršenkoli način, mora pa vsebovati podatke iz prvega odstavka 525. člena ZKP. Osumljencu je bila prostost odvzeta na podlagi mednarodne tiralice države Moldavije z dne 16. 6. 2011, ki jo je izdal preiskovalni sodnik sodišča Botanica, Občina Chisinau, zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije po petem odstavku 190. s člena Kazenskega zakonika Republike Moldavije, za katero je predpisana kazen do 15 let zapora. V tiralici so navedeni tudi identifikacijski podatki osumljenca, odredba, da se zoper osumljenca odredi pripor in izjava, da bo izročitev zaprošena po redni poti, s čimer je zaprošena država sodišču posredovala vse podatke, na podlagi katerih je mogoče odrediti začasni ekstradicijski pripor. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločitvah (npr. I Ips 103/2004 z dne 15. 4. 2004 in XI Ips 7456/2011 z dne 10. 3. 2011) zavzelo stališče, da je sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, po vseh svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu, zato uveljavljena kršitev ni podana.

6. V zvezi z obstojem pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta sodišči navedli prepričljive razloge za njegov obstoj, ki si niso v nasprotju, kot zatrjuje zagovornik. Preiskovalna sodnica je ugotovila, da osumljenec moldavskim pravosodnim organom ne zaupa, da v Republiki Sloveniji nima zaposlitve, ne drugih virov preživljanja, v Slovenijo je prišel le na kratek obisk k sestri, pri tem pa je bil prijet s strani policije in zaključila, da glede na to, da je zoper njega že izdan priporni nalog, ni pričakovati, da bi v Sloveniji počakal na potek izročitvenega postopka. Zagovornik ni pojasnil, v čem vidi nasprotje med temi razlogi, prav tako vse te ugotovitve izhajajo iz zapisnika o zaslišanju osumljenca z dne 7. 12. 2011. Z navedbami, da osumljenec ni begosumen, da bo ostal pri svoji sestri v Sloveniji, da je Moldavijo zapustil, ker mu je bilo preklicano dovoljenje za prebivanje, zagovornik ponuja lastno dokazno oceno okoliščin, na podlagi katerih je sodišče pri osumljencu sklepalo o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. S tem pa uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar po drugem odstavku 420. člena ZKP ni podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.

7. Osumljenčevih navedb, da dejanja ni storil in da ni kriv, Vrhovno sodišče v tej fazi postopka ne more presojati. Zoper osumljenca je odrejen začasni ekstradicijski pripor po 525. členu ZKP v zvezi s 16. členom Konvencije, v katerem sodišču ni potrebno presojati obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje bo dolžno presojati obstoj utemeljenega suma šele, če bo v roku prejelo prošnjo za izročitev države Moldavije in bo zoper osumljenca predlagana odreditev pripora po 524. členu ZKP.

8. Ker kršitve, na katere se sklicuje obdolženčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti, niso podane, je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP njegovo zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.