U-I-131/03

Up-730/03

6. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vasje Majhna iz Ljubljane na seji dne 6. novembra 2003

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti določb Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 47/03, ur. p. b.) in Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper dopis Državnega pravobranilstva Republike Slovenije št. PK-A08-37/2003-U z dne 8. 5. 2003 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik predlaga oceno ustavnosti nekaterih določb Zakona o popravi krivic (v nadaljevanju ZPKri) in Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (v nadaljevanju ZSPOZ). Pri tem se sklicuje na svojega strica, ki da so ga med vojno pobili partizani.

2.Pobudnik predlaga tudi razveljavitev dopisa Državnega pravobranilstva, s katerim je ta organ na njegov predlog za izplačilo vojne odškodnine - predlog opira na dejstvo, da je bil njegov stric med vojno po nedolžnem usmrčen - odgovorilo, da odškodninskemu zahtevku ne more ugoditi.

B. - I.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže, da izpodbijana zakonska določba neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

4.Iz navedb pobudnika izhaja le, da je nečak tistega, katerega smrt bi po njegovem prepričanju morala imeti pravne nasledke, urejene z izpodbijanima zakonoma.

5.O upravičenjih svojcev govori izmed izpodbijanih zakonov le ZPKri. Ta v četrtem odstavku 2. člena določa, da so svojci pobitih oseb po tem zakonu osebe, ki so po predpisih o invalidskem zavarovanju upravičene do družinske pokojnine po teh osebah.

6.Kateri svojci pridobijo po smrti zavarovanca pravico do družinske pokojnine, določa 115. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 108/02 ur. p. b. in nasl. - ZPIZ1). Otroci bratov niso med upravičenci do družinske pokojnine.

7.Pobudnik ne izpodbija zakonske ureditve iz 5. in 6. točke te obrazložitve, po kateri sorodstvo med nečakom in stricem ne prinaša upravičenj iz ZPKri ali iz ZSPOZ.

8.Pobudnik pa tudi ni izkazal, da bi določbe ZPKri in ZSPOZ, ki se - vsaj negativno - nanašajo na njegovega strica, neposredno posegale v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj njega kot pobudnika. Zato je bilo treba pobudo zavreči.

B. - II.

9.Ker dopis Državnega pravobranilstva očitno ni predpis ali splošen akt iz 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), da bi lahko Ustavno sodišče odločalo o njegovi skladnosti z Ustavo in zakoni, in ker tudi pobudnik v tem primeru smiselno ne predlaga ocene ustavnosti ali zakonitosti, temveč razveljavitev, je Ustavno sodišče ta del njegove vloge razumelo kot ustavno pritožbo zoper omenjeni dopis.

10.Po določbah prvega odstavka 50. člena in prvega odstavka 51. člena ZUstS je mogoče ustavno pritožbo vložiti, če pritožnik meni, da mu je kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina s posamičnim aktom, ko so zoper tak akt izčrpana vsa pravna sredstva. Ne glede na vprašanje, ali gre v tem primeru za posamičen akt, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba, je očitno, da pravna sredstva v tej zadevi niso izčrpana in zato za ustavno pritožbo niso izpolnjeni zakoniti procesni pogoji. Kadar bi bili izpolnjeni, pa bi moral ustavni pritožnik zatrjevati in dokazovati kršitev svojih, torej pritožnikovih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ne morda stričevih.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj