Jedro

Sodišče se strinja s stališčem obeh upravnih organov, da tožnik ob nesporni ugotovitvi, da je polno upokojen, ni zadostil pogoju o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog "stalno" in "trajno", zato sklicevanje na določbe ZUTD o upravičenosti upokojencev do opravljanja začasnega in občasnega dela ne more vplivati na odločitev

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana odločba**

1. Z izpodbijano odločbo, št. 0210-2341/2020-1 z dne 10. 3. 2020, je Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: IZS) kot prvostopenjski organ v imeniku pooblaščenih inženirjev pri tožniku, vpisanem v ta imenik pod zaporedno številko ..., z identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja ..., po uradni dolžnosti vpisala status mirovanja poklicnega naziva (1. točka izreka) ter odločila, da mora tožnik v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe IZS vrniti žig pooblaščenega inženirja (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik, glede na določbo drugega odstavka 55. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju: ZAID), pri IZS 30. 5. 2019 vložil izpolnjen obrazec za uskladitev podatkov v skladu z 8. členom Splošnega akta o postopkih vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev (v nadaljevanju: Splošni akt). V obrazcu je označil, da bo poklicne naloge pooblaščenega inženirja opravljal na podlagi delovnega razmerja pri gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti, ter priložil pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela ter kopijo zavarovalne police za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnice A., št. 10022439195. IZS ugotavlja, da želi tožnik opravljati delo pooblaščenega inženirja na podlagi pogodbe o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev, kar pa ni ustrezna pravna podlaga za stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja glede na tretji odstavek 5. člena ZAID. Kot stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog je namreč možno šteti vsakodnevno kontinuirano opravljanje nalog v obsegu, ki ustreza polni zaposlitvi, saj se na ta način zagotavlja tudi izpolnjevanje zahteve iz drugega odstavka 5. člena ZAID, po kateri morajo pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu dejansko opravljati in biti pri njihovem opravljanju tudi osebno prisotni. Glede izbire načina opravljanja dela veljajo splošni predpisi, ki urejajo razmerja, v katerih lahko fizične osebe opravljajo delo oziroma samostojno dejavnost, tj. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) ali Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Izbira opravljanja načina dela ni svobodna, temveč je odvisna od narave razmerja med osebo, ki to delo ali storitev opravlja, in naročnikom dela oziroma storitve. Zahteva po opravljanju poklicnih nalog v delovnem razmerju izhaja tudi iz druge alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID, ki je specialna določba, pri čemer se šteje, da je ta pogoj izpolnjen tudi v primeru, če se poklicne naloge opravljajo po pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, a le v posebnih primerih, ki jih določa 67. člen ZDR-1. 3. Kot ugotavlja IZS, tožnik delo pri delodajalcu A., d.o.o. opravlja na podlagi določb Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), ki ureja tudi začasno in občasno delo, vendar pri takšni obliki dela ne gre za stalno ali trajno opravljanje dela, saj pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela ni pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas v skladu z ZDR-1 in torej ne gre za izjemo iz 67. člena ZDR-1. Iz predložene pogodbe in iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa tudi sicer izhaja, da je tožnik polno upokojen. Kot še pojasni IZS, bi tožnik delo lahko opravljal na podlagi 40. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2), tako da bi polno pokojnino spremenil v delno, za preostali čas do polnega delovnega časa pa bi moral imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas skladno z ZDR-1. Ker torej predložena dokazila ne izkazujejo, da tožnik svoje delo opravlja stalno in trajno, kot to določa 5. člen ZAID, tožnik ne izpolnjuje pogojev za aktivni status pooblaščenega inženirja, zato je prvostopenjski organ odločil o vpisu statusa mirovanja naziva ter hkrati odločil tudi, da je zaradi vpisa mirovanja tožnik dolžan IZS vrniti žig pooblaščenega inženirja, sicer bo žig na njegove stroške preklican. Tožnik med mirovanjem poklicnega naziva nima pravice opravljati ali ponujati storitev, ki sodijo v opis poklicnih nalog pooblaščenega inženirja, lahko pa se udeleži projektnega natečaja. Mirovanje se iz imenika pooblaščenih inženirjev izbriše na podlagi zahteve člana ob dokazanem izpolnjevanju pogojev po 4. in 6. točki prvega odstavka 7. člena ZAID.

**Odločba drugostopenjskega organa**

4. Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ z odločbo, št. 35114-44/2020-2-KB z dne 26. 5. 2020, zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in odločilo še, da stroškov postopka ni. Po tem, ko povzame pritožbene navedbe, citira določbe 5., 15. in 55. člena ZAID ter 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki ureja skrajšani ugotovitveni postopek, po katerem je v tej zadevi, kot ugotavlja, pravilno odločal prvostopenjski organ. Nato ugotavlja, da je pogodba, ki jo je predložil tožnik, časovno omejena, poleg tega se nanaša na občasno delo (največ 40 ur mesečno), zato izpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 5. člena ZAID ne izkazuje. Tožniku še pojasnjuje, da v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) organ odloča o zadevi po veljavnih predpisih; ugotavljanje skladnosti zakonov in podzakonskih predpisov z Ustavo Republike Slovenije pa je v pristojnosti Ustavnega sodišča, zato lahko uporabo nezakonitega podzakonskega predpisa odkloni le sodišče (institut exceptio illegalis).

**Tožbene navedbe**

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja, zato zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb 2., 22., 25. in 155. člena Ustave. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. V tožbi izpostavlja 22. člen in prvi odstavek 23. člena Ustave ter meni, da je izpodbijana odločba protiustavna. Ne drži, da organu ni treba upoštevati Ustave, saj gre za očitno kršitev. Vsi predpisi morajo biti skladni z Ustavo, v primeru neskladja pa mora državni organ upoštevati ustavne določbe, sicer gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. ZAID je bil sprejet 4. 10. 2017 ter glede na prvi odstavek 155. člena Ustave ne more veljati za nazaj. Vse dosedanje pravice, ki so veljale do sprejema zakona in njegove uveljavitve, ostajajo enake za vse pooblaščene inženirje, ki so bili pred datumom sprejema zakona vpisani v imenik. Vsaka sprememba, vezana na pridobljene pravice, je protiustavna. To izhaja tudi iz 55. člena ZAID. Tožniku je s postavljanjem novih pogojev onemogočeno delo na dosedanji način. Opozarja na odločbi Ustavnega sodišča U-I-65/08 z dne 25. 9. 2008 in U-I-285/10 z dne 7. 6. 2012 ter poudarja, da prepoved retroaktivnosti velja za vsa področja. Prvostopenjski organ je protiustavno posegel v pravni in dejanski položaj tožnika s tem, ko mu je v imenik vpisal status mirovanja poklicnega naziva in naložil vračilo žiga. Tožnikovega soglasja za to ni pridobil. S tem je bilo poseženo v tožnikove premoženjskopravne pravice ter pravico do dela in ustvarjanja zaslužka na njemu ustrezen način. Predpis ima povratne učinke tudi tedaj, ko njegove posamezne določbe učinkujejo tako, da za nazaj posežejo v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnje pravne norme. Povratno učinkovanje je sicer ustavno dopustno pod pogoji iz drugega odstavka 155. člena Ustave, ki pa morajo biti izpolnjeni kumulativno, torej za ugotovitev nedopustnega pravnega učinkovanja zakona zadošča že neizpolnjenost enega izmed teh pogojev. V konkretnem primeru je z odločbo poseženo v dejanski in pravni položaj tožnika, saj mu je organ določil dodatne pogoje glede njegovega statusa, pri čemer test sorazmernosti ne upraviči retroaktivnega posega v pridobljeno pravico. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko povratno učinkovanje upraviči le posebna, na prav takšnem učinkovanju predpisa utemeljena javna korist, brez katere ne bi bilo možno doseči zasledovanega cilja, vendar v obravnavanem primeru take javne koristi ni.

7. V nadaljevanju opozarja, da mora biti vsak poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ne le zakonsko, pač pa tudi določno in nedvoumno urejen. To terja že načelo pravne države iz 2. člena Ustave, zato mora biti izključena možnost arbitrarnega in samovoljnega odločanja organov. Oblastna narava IZS zahteva, da ta upošteva Ustavo in ne posega nesorazmerno v pridobljene pravice tožnika. Ker ga želi organ s tem spraviti ob zaslužek, gre tudi za kršitev njegovih premoženjskih pravic. Tožnik ponavlja, da omejitev pridobljenih pravic (ki bi sicer lahko bila dopustna ob izpolnjevanju pogojev iz 15. člena Ustave) ni dopustna, ker ni skladna s splošnim načelom sorazmernosti. Upoštevati je treba tudi 153. člen Ustave; sklicevanje organa na določbe ostalih zakonov, katerih tolmačenje bi bilo v nasprotju z Ustavo, je nerelevantno. Z izpodbijano odločbo je bilo poseženo v tožnikovo pričakovalno pravico, ki je v tesni povezavi z načelom varstva zaupanja v pravo in načelom pravne varnosti. Tožnik se je upravičeno zanesel, da ker mu je bilo pred sprejemom ZAID omogočeno, da opravlja delo pod takrat določenimi pogoji, bo to veljalo tudi za naprej. Pravna predvidljivost je nenazadnje v neposredni zvezi s pravičnostjo. Ugovarja še, da je bil v postopku pred prvostopenjskim organom prikrajšan za vsebinsko polni dialog ter da se drugostopenjski organ do njegovih nosilnih argumentov sploh ni konkretno opredelil, s čimer je kršil načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in tudi tožnikovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Smisel pravnega sredstva namreč ni, da se posamezniku zagotavlja le pravico do njegove vložitve, temveč da lahko z vloženim pravnim sredstvom učinkovito varuje svoje pravne interese (tako tudi 8. člen Splošne deklaracije človekovih pravic in 13. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v nadaljevanju: EKČP). V dokazne namene tožnik predlaga izpodbijano odločbo, svojo pritožbo in drugostopenjsko odločbo.

**Nadaljnji potek upravnega spora**

8. Toženka - to je po določbah petega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) Republika Slovenija, ki jo je ob vložitvi tožbe zastopalo Ministrstvo za okolje in prostor, sedaj pa Ministrstvo za naravne vire in prostor - je sodišču predložila upravne spise zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

9. V tem upravnem sporu je odločala sodnica poročevalka kot sodnica posameznica (prvi odstavek 13. člena ZUS-1 in drugi odstavek 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, ZUS-1C).

10. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). V tej zvezi sodišče pojasnjuje, da tožnik kot tožbeni razlog sicer formalno uveljavlja tudi zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar pri tem ne navaja nobene pravno pomembne dejanske okoliščine, ki bi bila zmotno ali nepopolno ugotovljena, niti ne opozarja na kakšne druge okoliščine, ki bi ob nespornem dejanskem stanju zahtevale, da se mu omogoči izjavljanje na glavni obravnavi, zato so izpolnjeni pogoji za uporabo prvega odstavka 59. člena ZUS-1 (glej sodbo Vrhovnega sodišča I Up 38/2024 z dne 20. 2. 2024).

**Odločitev sodišča** **K I. točki izreka:**

11. Tožba ni utemeljena.

12. V obravnavani zadevi je sporno, ali je IZS ravnala pravilno in zakonito, ko je tožniku kot pooblaščenemu inženirju z izpodbijano odločbo v imeniku pooblaščenih inženirjev po uradni dolžnosti vpisala status mirovanja poklicnega naziva na podlagi drugega odstavka 55. člena ZAID ter mu posledično naložila vrnitev žiga pooblaščenega inženirja. Med strankama ni sporno, da je tožnik polno upokojen ter da je v postopku predložil na podlagi določb ZUTD sklenjeno Pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela z dne 28. 2. 2019. 13. ZAID v 55. členu (pridobljene pravice po ZGO-1) določa, da se šteje, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik IZS ali Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZAPS) s pooblastilom za odgovorno projektiranje v skladu z Zakonom o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1), izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta in inženirja s tistega strokovnega področja, za katerega ima opravljen strokovni izpit. Šteje se, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik ZAPS z licenco A ali KA v skladu z ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca po tem zakonu (prvi odstavek). Posamezniku iz prejšnjega odstavka IZS oziroma ZAPS vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev poklicni naziv po tem zakonu s področja, za katerega je opravil strokovni izpit. Če gre za pooblaščenega arhitekta, ki nima pridobljene licence A v skladu z ZGO-1, se v imenik pooblaščenih arhitektov vpiše omejeno pooblastilo "pooblaščeni arhitekt brez pooblastila za vodenje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov". Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe ZAID predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik (drugi odstavek 55. člena ZAID).

14. Način opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev ureja 5. člen ZAID. Ta določa, da pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu opravljajo neodvisno (prvi odstavek), da morajo pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu dejansko opravljati in biti osebno prisotni pri vseh poklicnih nalogah, ki jih izvajajo (drugi odstavek), ter da lahko pooblaščeni arhitekti in inženirji svoje poklicne naloge opravljajo stalno in trajno na enega ali več naslednjih načinov: - kot samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, - na podlagi delovnega razmerja v gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, - na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik, - na podlagi delovnega razmerja kot javni uslužbenci, v imenu in za račun organa oziroma pravne osebe javnega prava, v kateri so zaposleni, razen pooblaščenih inženirjev s področja geodezije, - na podlagi delovnega razmerja pri fizični osebi ali pravni osebi zasebnega prava, ki gradi objekte izključno za lastno uporabo in katere dejavnost ni gradnja za trg ali posredovanje pri prodaji nepremičnin, v njenem imenu in za njen račun (tretji odstavek). Način opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega arhitekta in inženirja iz prejšnjega odstavka se vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev (četrti odstavek).

15. Nesporno med strankama je, da je tožnik kot dokazilo v zvezi s tretjim odstavkom 5. člena ZAID predložil Pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela z dne 28. 2. 2019, ki je po svoji vsebini (kot to tudi izrecno izhaja iz tretjega odstavka 1. člena te pogodbe) pogodba o občasnem ali začasnem delu upokojencev, sklenjena na podlagi 27.a člena ZUTD med delodajalcem A., d.o.o. in tožnikom za obdobje od 1. 3. 2019 do 31. 12. 2019. Iz 2. člena te pogodbe izhaja, da bo upravičenec (tožnik) občasno in po potrebi izvajal gradbeni nadzor nad izvedbo električnih instalacij na gradbiščih in izdeloval projektno dokumentacijo električnih instalacij.

16. Izpodbijana odločba temelji na stališču, da navedena pogodba oziroma iz nje izhajajoča pravna podlaga ne ustreza pogoju iz tretjega odstavka 5. člena ZAID, saj ne gre za stalno in trajno opravljanje dela in niti za pogodbo o zaposlitvi za krajši čas v skladu s 67. členom ZDR-1, ker je tožnik polno upokojen. Sodišče se s takšno razlago oziroma zaključkom strinja in se v izogib ponavljanju v tem delu v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), ob tem pa še dodaja:

17. Iz gradiva za sprejem ZAID (Prva obravnava, 2016-2550-0007), konkretneje iz obrazložitve k določbi 5. člena izhaja, da je ureditev dopustnosti načinov opravljanja nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev novost z namenom bolj jasne zakonske omejitve opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev na pravne oblike, ki omogočajo neodvisnost, integriteto in s tem posredno večjo odgovornost pooblaščenih arhitektov in inženirjev pri opravljanju njihovih nalog. Kot navaja predlagatelj zakona, ne gre za uzakonitev svobodne izbire načina opravljanja dela, saj za to veljajo splošni predpisi, ki urejajo razmerja, v katerih lahko fizične osebe opravljajo delo oziroma samostojno dejavnost (ZDR-1, ZGD-1). Izbira načina opravljanja dela torej ni svobodna, temveč je odvisna od narave razmerja med osebo, ki opravlja delo oziroma storitev, in naročnikom dela oziroma storitve. Zakon še dodatno izpostavlja neodvisnost pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter predpisuje, da morajo svoje storitve opravljati dejansko, stalno in trajno (kar bo podrobneje konkretizirano v statutih poklicnih zbornic) ter neodvisno. Kot še navaja predlagatelj, v tem primeru torej ne gre za opredelitev narave razmerja, v katerem se lahko delo opravlja. Pojma "neodvisno" se zato ne sme razumeti kot neodvisno opravljanje dejavnosti v smislu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2) ali ZGD-1. Pooblaščeni arhitekti in inženirji lahko namreč naloge opravljajo tudi v delovnem razmerju (kar pomeni, da svoje delo opravljajo v odvisnem razmerju do delodajalca v smislu ZDR-1 in ZDoh-2), pri čemer status neodvisnosti oziroma instrumenti, s katerimi zakon to zagotavlja (obvezno članstvo v zbornicah, pogoji za pridobitev licenc, stalno strokovno usposabljanje, disciplinski nadzor, strokovni nadzor in podobno) zagotavljajo, da pooblaščeni arhitekt in inženir svoje delo opravlja neodvisno, torej z zavezo javnemu interesu. V izogib zlorabam in posojanju žigov, ki je bil v preteklosti pogost pojav, je določena obveznost osebne prisotnosti pri opravljanju storitev. Celoten člen je torej namenjen krepitvi neodvisnosti in odgovornosti pooblaščenih arhitektov in pooblaščenih inženirjev ter uvajanju pravil za izogibanje zlorabam pooblastil in posojanju nazivov ter žigov in s tem posredno večji kvaliteti opravljanja njihovih storitev.

18. Statut Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: Statut IZS), na čigar 67. člen se sklicuje uvod izpodbijane odločbe, v 13. členu (v katerem ureja stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog) določa, da pooblaščeni inženir stalno in trajno opravlja poklicne naloge, če kontinuirano opravlja poklic pooblaščeni inženir v obliki iz 5. člena ZAID; poklic pooblaščeni inženir mora opravljati kot svoj temeljni in praviloma edini poklic (prvi odstavek). Če se poklicne naloge opravljajo v obliki samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, mora poklic pooblaščeni inženir opravljati v obsegu, ki je primerljiv polnemu delovnemu času zaposlenih v delovnem razmerju ali krajšemu delovnem času v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (drugi odstavek). Enako pooblaščeni inženir poklic opravlja stalno in trajno, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas pri gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne ali inženirske dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (tretji odstavek). V primeru, če je pooblaščeni inženir družbenik gospodarske družbe, ki opravlja inženirsko dejavnost, mora sam stalno in trajno opravljati poklic, zato mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas z družbo, v kateri je družbenik, ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (četrti odstavek). Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da razlaga drugega in tretjega odstavka 5. člena ZAID, kot jo je podala IZS, sovpada s citiranim besedilom Statuta IZS.

19. Po vsem povedanem se sodišče strinja s stališčem obeh upravnih organov, da tožnik ob nesporni ugotovitvi, da je polno upokojen, ni zadostil pogoju iz tretjega odstavka 5. člena ZAID o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Pri tem sodišče dodaja, da že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog "stalno" in "trajno", zato sklicevanje na določbe ZUTD o upravičenosti upokojencev do opravljanja začasnega in občasnega dela ne more vplivati na odločitev.

20. Tožnik meni, da je določba 55. člena ZAID protiustavna, pri čemer kot poglavitno izpostavlja kršitev 155. člena Ustave v povezavi z 2. členom Ustave.

21. Ustava v 155. členu prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov, in sicer določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj (prvi odstavek) ter da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice (drugi odstavek).

22. Sodišče sodi, da določba 55. člena ZAID (v zvezi s 5. členom tega zakona) ni v neskladju s 155. členom Ustave. ZAID je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije 2. 11. 2017, veljati je pričel 15 dni po objavi (17. 11. 2017) ter se je pričel uporabljati 1. 6. 2018. Začetek uporabe zakona je bil torej določen po njegovi uveljavitvi, pri čemer 55. člen ZAID ne učinkuje tako, da bi za nazaj posegal v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnjega zakona, temveč ureja pravne položaje za naprej (od uporabe ZAID dalje). Četudi je bil tožnik po ZGO-1 vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev in je torej izpolnjeval pogoje za vpis po ZGO-1, to še ne pomeni, da se ta pravni položaj tožnika v prihodnje ne bi smel več spremeniti, vendar se to sme zgoditi le pod pogoji, določenimi z zakonom, kar se je zgodilo v obravnavanem primeru. Tožnik tako nima prav, ko zatrjuje, da je bilo poseženo v njegovo pričakovalno pravico (ker da se je pred sprejetjem ZAID lahko zanesel, da opravlja delo pod takrat določenimi pogoji in da bo to veljalo tudi za naprej).

23. Po presoji sodišča tudi ni bilo kršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave, ki zagotavlja, da država posamezniku ne bo poslabšala pravnega položaja arbitrarno, brez utemeljenega razloga. Po oceni sodišča je imel zakonodajalec za sprejem ureditve iz 55. člena ZAID stvaren razlog, utemeljen tako v zaščiti potrošnikov (zaupanje potrošnika v usposobljenost in strokovnost izvajalca storitve s področja reguliranih dejavnosti, med katere sodi tudi arhitekturna in inženirska dejavnost) kot v zaščiti javnega interesa (urejanje prostora in gradnje z višjo kakovostjo grajenega okolja). Zato je bilo treba vzpostaviti sistem, ki bo izločal neusposobljene izvajalce brez ustreznih kompetenc, terjal večjo odgovornost stroke ter ji hkrati zagotovil veljavo, širše pristojnosti in zastopanost v javnem sektorju. Da zakonodajalcu ni mogoče očitati, da z ZAID ne bi zasledoval ustavno dopustnega cilja, je presodilo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-14/18-27 z dne 15. 9. 2022 (glej 18. točko obrazložitve), s katero je (med drugim) kot neutemeljene zavrnilo tam vložene pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 14. člena, 55., 56. in 60. člena ZAID ter ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 13. člena Statuta IZS.

24. Ker ne gre za retroaktivno uporabo zakona, sprejeta zakonska ureditev po presoji sodišča tudi prestane test sorazmernosti, saj je bil poseg nujen za dosego zastavljenega cilja (zaščita potrošnikov in javnega interesa), prav tako je poseg primeren za dosego tega cilja (vzpostaviti sistem izločanja izvajalcev brez ustreznih kompetenc zaradi prenosa večje odgovornosti stroke in s tem pridobitvijo večje veljave, itd.), teža posledic posega v človekovo pravico pa je proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja: ne gre namreč za trajen izbris iz imenika, temveč za mirovanje poklicnega naziva. To pomeni, da se lahko tožnik prilagodi novim okoliščinam in zaprosi za izbris mirovanja, kot mu je to obrazložila že IZS, npr. lahko opravlja naloge pooblaščenega inženirja tako, da spremeni polno pokojnino v delno, za preostali čas pa sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas po ZDR-1. Sodišče še dodaja, da iz drugega odstavka 15. člena Ustave izhaja, da je z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa Ustava ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. V obravnavanem primeru je ZAID predpisal način uresničevanja pravice tožnika, da opravlja delo pooblaščenega inženirja (kljub upokojitvi). Pogojev za to tožnik ob izdaji izpodbijane odločbe ni izpolnjeval, lahko pa (bi) jih izpolni(l). Sodišče, glede na vse obrazloženo, tožbenim ugovorom o kršitvah določb Ustave ni sledilo. V tej zvezi pripominja, da je na enak način, na sicer drugem pravnem področju, vendar v zvezi s podobnim dejanskim in materialnopravnim stanjem, razlogovalo že Ustavno sodišče v odločbi U-I-193/19 z dne 6. 5. 2021. Posledično iz navedenih razlogov ni mogoče sprejeti niti tožbenega ugovora o nedopustnem posegu v premoženjske pravice tožnika.

25. Prav tako po presoji sodišča niso podane zatrjevane kršitve pravil postopka. Za izvedbo skrajšanega ugotovitvenega postopka (144. člen ZUP) so bili izpolnjeni predpisani pogoji, saj se je dejansko stanje dalo v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je v svoji vlogi navedel oziroma predložil tožnik (1. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Prvostopenjski organ je utemeljil sprejeto odločitev, drugostopenjski organ pa se je tudi ustrezno opredelil do pritožbenih ugovorov (ki so enaki oziroma v bistvenem podobni tožbenim ugovorom). Pravilno je pojasnil, da mora organ odločiti v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP), torej na podlagi veljavnih predpisov, ter da lahko skladnost zakonov in podzakonskih predpisov z Ustavo presoja le sodišče, ki ima tudi možnost odkloniti uporabo podzakonskega predpisa, če ugotovi, da je ta nezakonit. Tožbeni ugovor, da bi morala IZS ob reševanju njegove vloge oziroma drugostopenjski organ ob reševanju pritožbe ugotoviti, da je ZAID protiustaven, in zato ugoditi tožnikovemu zahtevku, tako ni utemeljen. Glede na vse navedeno sodišče zavrača tudi ugovore o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ter ugovore o kršitvah 8. člena Splošne deklaracije človekovih pravic in 13. člena EKČP. 26. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 27. Sodišče dodaja, da je enako odločitev sprejelo že v drugih, obravnavani zadevi primerljivih zadevah (glej npr. sodbe I U 1211/2019 z dne 10. 9. 2020, I U 1340/2020 z dne 18. 1. 2022, I U 640/2020 z dne 14. 4. 2022, I U 678/2020 z dne 31. 5. 2022, I U 652/2020 z dne 26. 10. 2022 in I U 1274/2020 z dne 28. 12. 2022).

**K II. točki izreka:**

28. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.