Jedro

Iz izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja jasno izhaja, da se bo objekt priključil na javno cesto na parc. št. 313/1, in sicer tako, da bosta z javne ceste izvedena dva dovoza, na severni in na južni strani parcele investitorjev. Da bi bila navedena parcela tožnikova last ali da bi izvedba omenjenih dovozov posegala na njegova zemljišča, tožnik ne trdi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ investitorjema A.A. in B.A. (prizadetima strankama v tem upravnem sporu) izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 313/4 k. o. ..., pod tam določenimi pogoji, med katerimi je tudi izvedba priključka na javno cesto na parc. št. 313/1 k. o. ... Tožnikov ugovor, da objekt nima dostopa do te ceste in da cesta poteka po njegovi parceli, je organ zavrnil, ker iz projekta in naknadnih dopolnitev izhaja, da bo dostop potekal izključno po javni cesti na parc. št. 313/1 k. o. ... in ne po tožnikovi parceli.

Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Med drugim je pojasnil, da iz projektne dokumentacije (PGD) ni razvidno, da bi se z nameravano gradnjo kakorkoli posegalo na zemljišči s parc. št. 313/6 in 313/7, obe k. o. ..., ki sta v tožnikovi lasti.

Tožnik zoper navedeno gradbeno dovoljenje vlaga tožbo, v kateri navaja, da se ne strinja z vožnjo po njegovih parcelah št. 313/6 in 313/7 k. o. ... Pojasnjuje, da je tako investitorja kot Občino Medvode in Upravno enoto Ljubljana-Šiška opozoril, da investitorja nimata prostega dostopa do svoje parcele in da vozita po njegovi parceli, saj občinska cesta, za katero imata dovoljenje, ni usposobljena za vožnjo. V neposredni bližini te parcele naj bi namreč raslo grmovje do višine 8 metrov, za njim pa je prepad globine 3 metre. Ne strinja se z navedbo v gradbenem dovoljenju, da nima dokončno urejene meje, kar dokazuje s skico terenske izmere in obvestilom z dne 10. 1. 2014. Tožbi prilaga tudi dve sliki, iz katerih je razvidno grmovje na občinski cesti. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem naj upravni organ opravi ogled v naravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila, stranki z interesom pa odgovarjata na tožbene navedbe in sodišču predlagata, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, potrjenimi z razlogi drugostopenjske odločbe, iz katerih je razvidno, da so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Sodišče se na te razloge sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe dodaja: Iz izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja jasno izhaja, da se bo objekt priključil na javno cesto na parc. št. 313/1 k. o. ... in sicer tako, da bosta z javne ceste izvedena dva dovoza, na severni in na južni strani parcele investitorjev. Da bi bila parc. št. 313/1 k. o. ... tožnikova last ali da bi izvedba omenjenih dovozov posegala na njegova zemljišča, tožnik ne trdi. Morebitna dejanska okoliščina, da investitorja vozita po tožnikovih zemljiščih (parc. št. 313/6 in 313/7 k. o. ...) pa za pravilnost in zakonitost gradbenega dovoljenja ni pravno odločilna, saj izdano gradbeno dovoljenje vožnje po tožnikovih zemljiščih ne dovoljuje.

Prav tako za izdajo obravnavanega gradbenega dovoljenja niso pravno odločilne morebitne ovire na občinski cesti, zaradi katerih naj bi prihajalo do vožnje po tožnikovih zemljiščih. Tožnik namreč ne trdi niti, da bi bile te ovire povezane s predvideno izvedbo dovozov na javno cesto.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Odločitev je sprejelo na seji v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj predlagana dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev.