Jedro

V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnika zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pridržani osebi omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov. Odločilo je tudi, da se A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike... še najdalj do dne 12.6.2020. 2. Zoper ta sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje pridržana oseba po odvetniku. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se izrečen ukrep odpravi, podredno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tudi trajanje izrečenega ukrepa je neupravičeno. Oseba je dne 29.5.2020, ko je sodišče z njo opravilo videokonferenco, dejansko delovala umirjeno, v formalno urejenem govornem duktusu in je zanikala kakršnekoli suicidalne namene. Suicidalne namene pa naj bi imela že v preteklosti. Glede na izpovedbo osebe, da so se ji suicidalne epizode pojavljale že v preteklosti, je popolnoma nepotrebno, da se umirjeno in urejeno osebo proti njeni volji zadržuje na varovanem oddelku, saj oseba momentalno ne ogroža niti svojega življenja niti življenja drugih, niti ne ogroža kakršnegakoli premoženja. Suicidalne epizode so se pri osebi že pojavljale (ena celo na odprtem oddelku) v preteklosti, eventualno pa se bodo pojavljale tudi še v prihodnosti. V dveh tednih (za kolikor se po izpodbijanem sklepu osebo zadrži na zdravljenju) se ne bo popolnoma nič spremenilo, zato je tudi izrečeno trajanje ukrepa neupravičeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr1), glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenca dr. med. spec. psih. B. B. in zaslišanju zadržane osebe. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da gre pri zadržani osebi za duševno motnjo, ki se izraža v samopoškodbenem vedenju in impulzivnem reagiranju, kar pa sodi tudi med vedenjske motnje. Res je, da je bila oseba med zaslišanjem umirjena, vendar pa je izvedenec ocenil, da konflikti ostajajo ne do konca razrešeni in tako še vedno obstaja nevarnost ponovnega suicidalnega poskusa, saj je še pred dvema dnevoma na oddelku sklenila antisuicidalni pakt, ob tem pa prinesla s seboj britvico, ki so jo zasegli, zato izvedenec ne more z gotovostjo izjaviti, da ne bi takega poskusa ponovno in hitro udejanjila. Oseba ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Pogosto razmišlja o storitvi samomora. Ker je oseba v svojem zaslišanju izrecno potrdila pogosto prisotno misel na samomor, ki ga je dne 28.5.2020 s porezanjem celo skušala storiti na odprtem oddelku psihiatrične klinike, je samomorilno ogrožena in torej huje ogroža svoje življenje, s čimer so izpolnjeni pogoji za nadaljnje zdravljenje na varovanem oddelku psihiatrične klinike. Izvedenec je predlagal zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom za dobo dveh tednov proti njeni volji in sodišče prve stopnje je temu mnenju pravilno sledilo. V času dveh tednov se bo njeno stanje ustrezno stabiliziralo zaradi terapije, ki jo prejema. Pritožba torej neutemeljeno navaja, da trajanje ukrepa ni upravičeno.

6. Sodišče prve stopnje pa je glede na mnenje izvedenca tudi pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi (milejšimi) oblikami pomoči. Glede na sedanje stanje osebe ni možna druga oblika zdravljenja, saj oseba pri drugih oblikah zdravljenja ne bi sodelovala, ker je do svojega stanja povsem neuvidevna, prav tako pa je pri njej zaradi samomorilne ogroženosti potreben intenzivnejši nadzor, ki ga je mogoče zagotoviti le v varovanem oddelku psihiatrične klinike.

7. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v udeleženkine ustavnopravno varovane pravice ima torej vso potrebno zakonsko podlago.

8. Pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobene od tistih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2 - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnika zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.3 1 Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 16/2019 3 Primerjaj odločitvi VSL I Cp 2086/2014, VSL I Cp 1757/2015