Jedro

Z odločbo št. U-I-76/97 z dne 17.6.1999 je Ustavno sodišče RS razveljavilo 26. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki je dokazoval na uporabo Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (ZDKZ) pri ugotavljanju pogojev zaščitene kmetije v zapuščinskih postopkih, ki so se začeli pred ZDKZ in še niso končani, in odločilo, da se za primere, za katere je veljala ureditev 26. člena ZDKG, uporablja ZDKG. Ker obravnavana zadeva ni bila pravnomočno končana do učinkovanja navedene odločbe, gre pa za primere, za katerega je veljala ureditev 26. člena ZDKG, je pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi ureditev ZDKG.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1141/95-10 z dne 5.4.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožbi tožečih strank in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 16.6.1995 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njuno pritožbo zoper odločbo Upravne enote R. z dne 26.1.1995, po kateri je kmetija, last pokojnega M.G., S., p. B.j., ki obsega nepremičnine, vpisane pri z. k. vložkih št. 330 k.o. S. in 21 k.o. B.S.v., v skupni površini 11 ha 24 a in 56 m2 ter katastrskim dohodkom za leto 1994 v višini 106 747,92 SIT, črta s seznama zaščitenih kmetij pod zaporedno številko ... Odloka o določitvi kmetij po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč (Uradni vestnik G., št. 3/78 in 5/78).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73, 29/73, popravek 1/86 in Uradni list RS, št. 76/94- odločba US, v nadaljevanju ZDKZ), ko zapuščinski postopek še ni bil končan. Vendar je Ustavno sodišče z odločbo U-I-57/92 z dne 3.11.1994 razveljavilo celoten ZDKZ, in sicer tako, da je razveljavitev določb 4., 5. in 6. odstavka 3. člena ter 6., 7. in 10. člena začela učinkovati že naslednji dan po objavi odločbe v Uradnem listu RS, razveljavitev ostalih določb pa po preteku enega leta po objavi, torej 9.12.1995. Navedeno sta upravna organa pri odločanju upoštevala. Državni zbor RS je dne 29.11.1995 sprejel Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, v nadaljevanju ZDKG), ki je začel veljati na dan, ko je že bil razveljavljen ZDKZ. Z odločbo, št. U-I-76/97 z dne 17.6.1999, je Ustavno sodišče RS razveljavilo 26. člen ZDKG, ki je v primeru odprtih zapuščinskih postopkov odkazovalo na uporabo ZDKZ, in glede načina izvršitve navedene odločbe odločilo, da se do morebitne nove zakonske ureditve v primerih, na katere se je nanašala razveljavljena ureditev, uporablja ureditev po ZDKG. Po 44. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju ZUstS) se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker v obravnavani zadevi ni bilo pravnomočno odločeno ob razveljavitvi ZDKZ niti ob razveljavitvi 26. člena ZDKG, je pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi le ZDKG.

V pritožbi navaja V.R. (prizadeta stranka), da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS. Zatrjuje, da pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi ne more biti ZDKG, saj je bil ta v Uradnem listu RS objavljen šele 8.12.1995. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe ZUS, ker ni odločilo na glavni obravnavi. Če je že dvomilo v pravilno ugotovitev dejanskega stanja, bi le na glavni obravnavani lahko razjasnilo, da tudi po 2. členu ZDKG navedena kmetija ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno. Kot dokaz prilaga posestna lista Geodetske uprave R. in predlaga, da pritožbeno sodišče opravi glavno obravnavo in spremeni izpodbijano sodbo.

Tožeča in tožena stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ob izdaji prvostopne (26.1.1995) in drugostopne upravne odločbe (16.6.1995) je že učinkovala odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-57/92 z dne 3.11.1994, s katero je bil v celoti razveljavljen ZDKZ. Vsebino in učinke navedene odločbe Ustavnega sodišča RS je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ker obravnavana zadeva ni bila pravnomočno končana ob uveljavitvi ZDKG, to je 9.12.1995, je s tem dnem postala določba 26. člena ZDKG pravna podlaga za preverjanje pogojev zaščitene kmetije, za kar gre v obravnavanem primeru. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je Ustavno sodišče RS z odločbo, št. U-I-76/97 z dne 17.6.1999, razveljavilo tudi ureditev 26. člena ZDKG in odločilo, da se za primere, za katere je veljala ta ureditev, uporabljajo določbe ZDKG. Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo navedeno pravno stanje in se glede učinkovanja navedene odločbe Ustavnega sodišča RS pravilno sklicevalo na določbo 44. člena ZUstS in jo pravilno razlagalo, je, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi ureditev ZDKG.

Po 4. odstavku 72. člena ZUS je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, to pa je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi ugotovitve, da v upravnem postopku ni bilo uporabljeno pravilno materialno pravo. Navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo iz okoliščin, ki pojasnjujejo vrsto in stanje obravnavane upravne zadeve in ne, kot zmotno navaja prizadeta stranka v pritožbi, iz okoliščin dejanskega stanja, na katerega sta oprla svojo odločitev upravna organa. Ker temelji odločitev sodišča prve stopnje na pravni presoji, odločitev sprejeta na seji ni vplivala niti mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe ZUS, ker ni opravilo glavne obravnave.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče, paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, v skladu z določbo 73. člena ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.