Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-640/04

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

5. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Ž., na seji senata dne 18. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 1318/2003 z dne 16. 6. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je to zavrglo pritožnikov predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo Upravnega sodišča, ker zakoniti razlog za obnovo postopka ni bil verjetno izkazan.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča, da se sme obnova sodnega postopka iz razloga, ki ga je navajal, dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Nasprotuje tudi ugotovitvi, da je Upravno sodišče odločalo le o zakonitosti odločitve o zavrženju predloga, da se za nično izreče odločba Oddelka za notranje zadeve Občine Piran z dne 2. 4. 1985 (v nadaljevanju odločba iz leta 1985)[1] in da sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja. Meni, da je Upravno sodišče moralo ugotavljati dejansko stanje, če je hotelo pravilno uporabiti materialno pravo. Navaja, da do sedaj še v nobenem postopku ni bil zaslišan in tako ni imel možnosti izjaviti se, s čimer naj bi mu bila kršena pravica iz 22. člena Ustave. Po mnenju pritožnika bi bilo že zaradi tega treba razveljaviti izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča. Poudarja, da je zanj bistvenega pomena, da se izreče za nično odločba iz leta 1985, čeprav je bila odpravljena že po nadzorstveni pravici. Pojasnjuje, kakšna stališča so zavzeli upravni organi in sodišča v postopku, katerega obnovo je predlagal, in navedenim stališčem oporeka s svojo razlago. Sklicuje se na že vloženo ustavno pritožbo št. Up-163/03 in predlaga Ustavnemu sodišču, naj samo ugotovi, da je odločba iz leta 1985 nična, oziroma naj razveljavi sklep Vrhovnega sodišča.

B.

3.Predmet obravnavane ustavne pritožbe je odločitev o dopustnosti obnove sodnega postopka. Zato te ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z očitki, ki se nanašajo na kršitev človekovih pravic v postopku, v katerem se je odločalo o pritožnikovem zahtevku, naj se odločba iz leta 1985 izreče za nično. Te očitke je Ustavno sodišče že presojalo v okviru ustavne pritožbe št. Up-163/03, vendar ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (sklep št. Up-163/03 z dne 20. 9. 2004).

4.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Odločitev o zavrženju pritožnikovega predloga za obnovo sodnega postopka glede izpolnjevanja pogojev za obnovo postopka temelji na razlagi določb Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS). Pritožnik pa z navedbami v ustavni pritožbi ni izkazal, da izpodbijana odločitev temelji na kakšnem pravnem stališču, ki je nesprejemljivo z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar je očitek pavšalen. Ustavno sodišče ga zato ni moglo preizkusiti. Zgolj z navedbami, da mu v dosedanjih postopkih ni bila dana možnost izjasniti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev (kršitev načela zaslišanja strank v upravnem postopku), pa pritožnik ne more utemeljiti kršitve pravice iz 22. člena Ustave v upravnem sporu.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Opomba:

[1]S to odločbo, ki je bila odpravljena po nadzorstveni pravici, je bilo ugotovljeno, da je pritožnik državljan Socialistične republike Hrvaške in Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia