Jedro

Ob ugotovitvi Ustavnega sodišče RS v odločbi U-I-181/09-15, Up-860/09-4 in Up-222/10-14 z dne 10. 11. 2011, da v času odločanja veljavna zakonska ureditev ZUS-1 tožeči stranki ni dajala možnosti tožbenega zahtevka, da bi v upravnem sporu lahko dosegel sodno varstvo pravic v zadevah, ko je že potekel čas prireditve, s čimer je bila ugotovljena neskladnost z ustavo, lahko do odprave tega neskladja s strani državnega zbora, tožeča stranka vloži tožbo na ugotovitev, da je bila v svojih pravicah in pravnih koristih prizadeta z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba) pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev tožbe za odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), če izkaže pravno korist.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep Mestne občine Ptuj z dne 18. 1. 2010 (1. točka izreka) in zavrnilo zahtevi tožeče in tožene stranke za povrnitev stroškov upravnega spora (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrgla vlogo tožeče stranke za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom z dne 18. 1. 2010 kot prepozno vloženo vlogo, ki bi jo morala tožeča stranka na podlagi določbe šestega odstavka 6. člena Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur. l. RS, št. 118/2005) vložiti pri pristojnem občinskem organu vsaj 30. dni pred začetkom prireditve, ki je bila napovedana za obdobje od 12. 2. 2010 do 16. 2. 2010. Pritožbo tožeče stranke je župan Mestne občine Ptuj zavrnil z odločbo z dne 29. 3. 2010 in nato še zavrgel pritožbo zoper navedeno svojo odločbo, in sicer z odločbo z dne 25. 5. 2010. 2. Po presoji sodišča prve stopnje tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa v tem upravnem sporu za vložitev tožbe, s katero je izpodbijala prvo in drugostopno odločbo, navedeni v prejšnji točki tega sklepa, saj je bila prireditev najavljena za 12. 2. 2010 do 16. 2. 2010, tožeča stranka pa je tožbo vložila 30. 6. 2010, ko je obdobje, v katerem naj bi se odvijala prireditev, že poteklo.

3. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Navaja, da je izkoristila vsa pravna sredstva, ki jih je vložila v rokih, in sedaj potrebuje sodno varstvo svojih pravic. Sam potek časa ne more iti v škodo tožeči stranki, ki ni imela nobenega vpliva na ravnanje organov, ki so presojali njeno vlogo. Meni, da bi bila v primeru ugoditve tožbi tožena stranka tožeči stranki odškodninsko odgovorna in je zato tudi podan pravni in dejanski interes v tem upravnem sporu. Tožeča stranka lahko uveljavlja svoje pravice le v upravnem sporu, da se onemogoči samovolja in arbitrarnost tožene stranke. Prijavlja tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V identičnih zadevah je Ustavno sodišče RS s svojo odločbo U-I-181/09-15, Up-860/09-4 in Up-222/10-14 z dne 10. 11. 2011 ugotovilo, da v času odločanja veljavna zakonska ureditev ZUS-1 tožeči stranki ni dajala možnosti tožbenega zahtevka, da bi v upravnem sporu lahko dosegel sodno varstvo pravic v zadevah, ko je že potekel čas prireditve. Zato je odločilo, da je ZUS-1 v neskladju z Ustavo RS. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v enem letu. Do odprave neskladja lahko tožeča stranka tudi vloži tožbo na ugotovitev, da je bila v svojih pravicah in pravnih koristih prizadeta z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba) pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev tožbe za odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), če izkaže pravno korist. 7. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo o tožbi tožeče stranke meritorno odločiti in pri tem upoštevati tudi navedeno odločbo Ustavnega sodišča. 8. Vrhovno sodišče je zaradi navedenega pritožbi tožeče stranke ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, saj je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1) in je zato na podlagi 77. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.