Jedro

Ni mogoče pritrditi stališču zagovornice obsojenke, da so bili zato, ker je bila obsojenki na glavni obravnavi izrečena pogojna obsodba, v tistem trenutku izpolnjeni pogoji za vrnitev varščine. Po 2. odst. 198. čl. ZKP varščina preneha in se položeni denarni znesek vrne, če se kazenski postopek pravnomočno konča s sklepom o ustavitvi ali zavrženju obtožnice ali s sodbo.

Izrek

Zahteva zagovornice obs. M.I. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Po končani glavni obravnavi pred Okrajnim sodiščem v L., dne 11.7.1995, je bila obs. M.I. spoznana za krivo kaznivega dejanja zatajitve po čl.215/I KZ. Izrečena ji je bila pogojna obsodba, v kateri ji je bila določena kazen 10 mesecev zapora s preizkusno dobo 3 let in s posebnim pogojem, da v roku 12 mesecev plača zavarovalnici 479.058 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Med kazenskim postopkom je bila obsojenka v priporu od 7.6.1995 do 14.6.1995, ko je bil pripor odpravljen po položitvi varščine v znesku 640.000 SIT.

Po končani glavni obravnavi je zagovornica obsojenke predlagala, da se obsojenki, ki ji je bila izrečena pogojna obsodba, vrne položena varščina, predlagala pa je tudi, da se obsojenki vrne potna listina.

Okrajno sodišče v L. je s sklepom z dne 13.7.1995, tak predlog zagovornice obsojenke zavrnilo kot neutemeljen, Višje sodišče v L. pa je s sklepom z dne 18.8.1995, pritožbo zagovornice obsojenke zoper navedeni sklep zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodba Okrajnega sodišča v L. z dne 11.7.1995, je postala pravnomočna dne 26.9.1995, ko je VSL s sodbo, pritožbi okrožnega državnega tožilca ter zagovornice obs. M.I. zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Še pred pravnomočnostjo sodbe pa je zagovornica obsojenke dne 31.8.1995 vložila zoper pravnomočni sklep, s katerim ni bilo ugodeno njenemu predlogu za vrnitev varščine in potnega lista obsojenke, zahtevo za varstvo zakonitosti, pri kateri je vztrajala, čeprav je Okrajno sodišče v L. s sklepom z dne 25.10.1995 odločilo, da varščina preneha ter da se varščina v znesku 640.000 tolarjev vrne obsojenki in čeprav je bil obsojenki potni list vrnjen dne 15.11. 1995. V zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da VS RS pravnomočni sklep spremeni tako, da odloči, da se obsojenki položena varščina in potni list vrneta.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Pritrditi je sicer treba stališču, izraženem v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je varščina nadomestni ukrep, ki naj bi zagotovil navzočnost obdolženca v kazenskem postopku takrat, ko bi ga bilo potrebno zaradi begosumnosti pripreti oziroma iz tega razloga zadržati v priporu. Glede na določbe Zakona o kazenskem postopku, ki v členih 196 do 199 ureja institut varščine, pa ni mogoče pritrditi stališču zagovornice obs. M.I., da varščina v celoti deli usodo s priporom. V 196.členu ZKP je določeno, da se obdolženec, ki bi ga bilo potrebno pripreti ali ki je v priporu samo zaradi tega, ker se je bati, da bo pobegnil, lahko pusti na prostosti oziroma izpusti, če da on osebno ali kdo drug zanj varščino, da do konca kazenskega postopka ne bo pobegnil. Kazenski postopek pa se konča šele s pravnomočnim sklepom ali s pravnomočno sodbo. V času, ko je bilo s pravnomočnim sklepom odločeno, da se ne ugodi predlogu zagovornice za vrnitev varščine in potnega lista obsojenki, pa sodba, s katero je bila obsojenki sicer izrečena pogojna obsodba, še ni bila pravnomočna. Po določilu III.odstavka 361.člena ZKP mora sicer senat vselej odpraviti pripor in odrediti izpustitev obdolženca, če je ta oproščen obtožbe ali spoznan za krivega, pa mu je odpuščena kazen, če je bil obsojen samo na denarno kazen ali mu je bil izrečen sodni opomin ali pogojna obsodba, če je zaradi vštetja pripora kazen že prestal ali če je obtožba zavrnjena ali obtožnica zavržena, razen če je zavržena zaradi nepristojnosti sodišča. Ni pa mogoče pritrditi stališču zagovornice obsojenke, da so bili zato, ker je bila obsojenki na glavni obravnavi dne 11.7.1995 izrečena pogojna obsodba, v tem trenutku izpolnjeni pogoji za vrnitev varščine. V zvezi s tem je potrebno opozoriti tudi na določilo II.odstavka 198.člena ZKP, po katerem varščina preneha in se položeni denarni znesek vrne, če se kazenski postopek pravnomočno konča s sklepom o ustaviti ali zavrženjem obtožnice ali s sodbo. Šele pravnomočni sklep in šele pravnomočna sodba, čeprav je bila z njo izrečena pogojna obsodba, sta torej lahko podlaga za odločitev o vrnitvi varščine, kar jasno izhaja tudi iz določila III.odstavka 198.člena ZKP, ki določa, da varščina, če je bila s sodbo izrečena kazen zapora, preneha šele, ko obsojenec nastopi kazen. Določilo II.odstavka 198.člena ZKP se torej nanaša tudi na primer, ko je bila obsojencu s sodbo, ki pa še ni postala pravnomočna, izrečena pogojna obsodba.

VS RS je zato zahtevo zagovornice obsojenke za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se zagovornica obsojenke sklicuje v zahtevi (425.člen ZKP).