Jedro

Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da njene stanovanjske razmere niso bile ustrezno ocenjene oziroma da število točk pri kriteriju 02.Kvaliteta bivanja, 2.1. Bivanje v neprimernem stanovanju ni ustrezno, saj večjega števila točk od tistega, ki je razvidno iz zapisnika in ki je bilo podlaga za odločitev, pri točkovanju (ne)primernosti bivanja ni mogla doseči. Po kriteriju 04. Funkcionalnost stanovanja, 4.2. stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča se, kot dovolj jasno sledi iz obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, ki je priloga razpisa, ter iz pojasnil za uporabo obrazca, točkuje le stanovanje, ki ima vhod neposredno z dvorišča, in še to le v primeru, če je vhod z dvorišča neposredno v bivalne prostore.

Ogled stanovanja po določbah SZ-1 in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ni obvezen. Okoliščina, da ogled ni bil opravljen, zato sama po sebi ne pomeni kršitve pravil postopka in s tem razloga za odpravo izpodbijane odločbe. Pač pa bi morala biti tožnica še pred odločitvijo oziroma pred določitvijo prednostne liste seznanjena s končnim rezultatom točkovanja. Ker to po podatkih spisov ni bilo storjeno, je bila podana bistvena kršitev pravil postopka, ki pa jo je sodišče odpravilo s tem, da je tožnici dalo možnost, da se o relevantnih ugotovitvah komisije izreče na glavni obravnavi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je v postopku 14. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega v časopisu Dnevnik dne 18. 12. 2010, z izpodbijano odločbo ugotovil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih kriterijev dosegla 535 točk, da se z doseženim številom točk uvršča na 256. mesto prednostne liste A1, ter obenem navedel, da bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim prosilcem z omenjene liste, ki so dosegli vključno 545 točk in več ter da vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da se je tožnica prijavila na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, da je izpolnjevala razpisne pogoje ter da so bile njene stanovanjske in socialno zdravstvene razmere točkovane po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik). Pri tem je bila tožnica ocenjena s 535 točkami, kar jo uvršča na 256. mesto prednostne liste. Glede na število razpisanih stanovanj bodo stanovanja zagotovljena tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1, ki so dosegli 545 točk in več. Tisti, ki so dosegli manjše število točk, pa lahko kandidirajo na prihodnjem razpisu, s tem da jim bo v določeni višini upoštevana udeležba pri dosedanjih razpisih.

Župan Mestne občine je pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. Po pregledu listin, ki so v spisih ugotavlja, da je uvrstitev tožnice na prednostno listo pravilna ter da je glede na to pravilna tudi izpodbijana odločitev. V zvezi s pritožbenimi ugovori ugotavlja, da je tožnica v vlogi uveljavljala točke za kvaliteto bivanja po postavki 2.1 Bivanje v neprimernem stanovanju ter da ji je prvostopni organ po navedeni postavki pravilno dodelil predpisanih 30 točk. Ob tem pojasnjuje, da je število točk pri posameznih postavkah predpisano s Pravilnikom in objavljeno v razpisu. Za kvaliteto bivanja oziroma bivanje v neprimernem stanovanju je predpisanih 30 točk. Zato ni podlage, da bi bilo tožnici za neprimernost stanovanja dodeljenih več točk od predpisanih 30. V zvezi z zahtevo iz pritožbe, da se opravi ogled tožničinih stanovanjskih razmer pa drugostopni organ pojasni, da so se skladno z določbami Pravilnika opravljali ogledi le pri tistih prosilcih, ki so zbrali zadostno število točk za dodelitev stanovanja. Ker je bila tožnica med njimi, je prvostopni organ poskušal opraviti ogled, pa je bil pri tem neuspešen, saj se nihče ni odzval na zvonjenje in trkanje na vrata stanovanja, tožnica pa tudi ni bila dosegljiva po telefonu. Tožnica tudi ni sporočila odsotnosti ali naslova, na katerem bi bila dosegljiva. Ker pa se z ogledi le preverja resničnost podatkov, ki so navedeni v vlogi, tožnici tudi v primeru, če bi bil pri njej opravljen ogled, ne bi moglo biti pri navedeni postavki dodeljenih večje število točk, kot jih je bilo sicer že priznanih. Zato ni potrebno, da bi se opravljal ogled v okviru pritožbenega postopka. Glede navedb tožnice, da je ostala brez zaposlitve, da ima dva otroka in da je tretjič noseča, pa drugostopni organ pojasni, da se pri vseh prosilcih upoštevajo razmere v času razpisa in da zato sprememb, ki so nastale po izteku roka za oddajo vlog, ni mogoče upoštevati.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo. Meni, da je upravičena do najema neprofitnega stanovanja, in predlaga, da se v tej zvezi opravi ogled stanovanja, v katerem živi z dvema otrokoma. Poleg tega je doživela hudo nesrečo in izgubila tretjega otroka. Stanovanje, v katerem živi, je zelo vlažno, brez gretja, hrupno in za bivanje nasploh neprimerno. Ogled s strani Stanovanjskega sklada ni bil opravljen, kar ni pravilno, zato pa je nepravilno tudi število doseženih točk, za katere ne ve, kako so jih določili in po katerem predpisu.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri izpodbijani odločitvi ter predlaga zavrnitev tožbe. Meni, da je bilo točkovanje pri postavki Bivanje v neprimernem stanovanju pravilno in v skladu s predpisi. Tožnici je bilo dodeljeno predpisanih 30 točk, kar je najvišje možno število točk pri tej postavki. Zato ogled stanovanja iz naslova neprimernosti stanovanja ni potreben. Sicer pa se je poskušalo opraviti ogled tožničinega stanovanja, vendar neuspešno, ker tožnica ni bila dosegljiva. Pri poskusu ogleda je komisija vseeno preverila, kako se dostopa do stanovanja in pri tem ugotovila, da se do stanovanja dostopa s hodnika. Tožnica je v vlogi sicer uveljavljala, da je vhod v stanovanje neposredno z dvorišča. Pri postavki Funkcionalnost stanovanja, stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča, ji zato točke niso bile priznane.

Na naroku za glavno obravnavo stranki vztrajata pri svojih navedbah in predlogih. V zvezi s točkovanjem pri postavki Funkcionalnost stanovanja, stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča, tožeča stranka dodatno pojasni, da se v stanovanje vstopi s hodnika ter da ugotovitvam tožene stranke v tej zvezi ne ugovarja.

Tožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru gre za odločanje o vlogi tožnice, ki jo je dala na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja. Za odločitev so torej, poleg zakonske (Stanovanjski zakon, v nadaljevanju SZ-1) in podzakonske podlage (Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, v nadaljevanju Pravilnik), bistveni pogoji oziroma kriteriji iz razpisa ter njihovo točkovanje, vključno s številom točk, ki jih je mogoče doseči pri posameznem kriteriju iz razpisa.

Tako je pri točkovanju stanovanjskih razmer po razpisnem kriteriju 02.Kvaliteta bivanja, 2.1. Bivanje v neprimernem stanovanju, ki mu ugovarja tožnica, mogoče doseči skupno največ 30 točk. Kot to dovolj jasno sledi iz točkovalnega zapisnika, ki je v spisih, je tožnica pri točkovanju svojih bivalnih razmer toliko točk tudi dosegla. Tožnica zato ne more biti uspešna z ugovorom, da njene stanovanjske razmere niso bile ustrezno ocenjene oziroma da število točk pri navedenem kriteriju ni ustrezno, saj večjega števila točk od tistega, ki je razviden iz zapisnika in ki je bil podlaga za odločitev, pri točkovanju (ne)primernosti bivanja tožnica ni mogla doseči. Zato je drugostopni organ pritožbene ugovore v tej smeri in predlog tožnice, da se opravi ogled, utemeljeno zavrnil, iz istega razloga pa enake tožbene navedbe in predlog zavrača tudi sodišče, saj, kot že večkrat rečeno, tudi upoštevanje okoliščin, ki jih navaja v tožbi in ogled stanovanjskih razmer ne bi mogel pripeljati do večjega števila točk od doseženih in s tem do drugačne odločitve.

Pravilno pa je odločeno tudi glede točkovanja po kriteriju 04. Funkcionalnost stanovanja, 4.2. stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča. Po tem kriteriju se, kot dovolj jasno sledi iz obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, ki je priloga razpisa, ter iz pojasnil za uporabo obrazca, točkuje (z 10 točkami) le stanovanje, ki ima vhod neposredno z dvorišča, in še to le v primeru, če je vhod z dvorišča neposredno v bivalne prostore. V konkretnem primeru je vhod v stanovanje nesporno s hodnika, to pa pomeni, da za točkovanje po navedenem kriteriju ni bilo podlage in da se zato po preveritvi podatkov, ki jih je posredovala tožnica v svoji vlogi na razpis (in v kateri je navedla, da gre za stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča), omenjenega kriterija utemeljeno ni več točkovalo ter posledično skupno število točk temu ustrezno zmanjšalo.

Ogled stanovanja po določbah SZ-1 in Pravilnika ni obvezen. Najemodajalci si lahko ogledajo stanovanjske razmere udeležencev razpisa (drugi odstavek 22. člena Pravilnika), niso pa tega dolžni storiti. Okoliščina, da ogled stanovanja ni bil opravljen, zato sama po sebi ne pomeni kršitve pravil postopka in s tem razloga za to, da se izpodbijana odločba odpravi. Pač pa bi morala biti tožnica glede na prvi odstavek 22. člena Pravilnika še pred odločitvijo oziroma pred določitvijo prednostne liste seznanjena s končnim rezultatom točkovanja. Ker to po podatkih spisov ni bilo storjeno, je bila podana bistvena kršitev pravil postopka, ki pa jo je sodišče odpravilo s tem, da je bila tožnici dana možnost, da se o relevantnih ugotovitvah komisije izreče na glavni obravnavi.

V ostalem tožnica ugovorov nima. Sodišče samo pa drugih nepravilnosti, razen že omenjene, ni ugotovilo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem nosi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.