5. 3. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Ž. na seji senata dne 5. marca 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 40/2000 z dne 28. 6. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II C p 1545/99 z dne 13. 10. 1999 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 820/96 z dne 22. 3. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica navaja, da je Vrhovno sodišče v sodbi št. 40/2000 z dne 28. 6. 2000 v revizijskem postopku zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1545/99 z dne 13. 10. 1999 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 820/96 z dne 22. 3. 1999 glede interpretacije drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) zavzelo stališče, za katerega smatra, da je v neskladju z Ustavo. Vrhovno sodišče je štelo, da zahtevki, na katere se citirani člen nanaša, niso odškodninski v smislu odškodninskega prava, ker niso podani vsi elementi splošnega civilnega delikta (na primer nedopustnost ravnanja toženca, subjektivna ali objektivna odgovornost in podobno), in tudi ne obogatitvene narave v smislu 210. člena oziroma naslednjih členov Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR ), ki zavezuje okoriščenca zgolj k vrnitvi neupravičeno dosežene koristi. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da gre pri zahtevkih iz drugega odstavka 72. člena ZDen za vrnitev koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi odvzeto nepremičnino dobil vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen.

2.Pritožnica meni, da mora drugi odstavek 72. člena ZDen glede ugotavljanja višine koristi in dokaznega bremena iskati oporo v drugem pravnem pravilu, ker pa ZDen takega pravila ni postavil, šteje pritožnica za logično, da veljajo za ugotavljanje višine koristi določbe ZOR, ki se nanašajo na višino škode ali obogatitve. Meni, da je sodišče v predmetni zadevi napačno ugotovilo dejansko stanje, in navaja, da je A. A. za oddajo poslovnih prostorov predmetne (kasneje denacionalizirane nepremičnine) izvedla javni razpis in prostore oddala najboljšemu ponudniku. Sodišče se je pri odločanju naslonilo na abstraktno cenitev, ki po oceni pritožnice ne predstavlja realne tržne vrednosti. Po mnenju pritožnice je nujno, da se zadeva obravnava pred organom, ki bo odločil, kako se razlaga drugi odstavek 72. člena ZDen in po katerih predpisih se ugotavljata način in višina koristi.

3.Sodišče naj bi z napadeno sodbo kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine občana glede na to, da občani sestavljajo občino kot lokalno skupnost, ki razpolaga s premoženjem občana.

4.V danem primeru gre po pritožničinem mnenju za premoženje, s katerim razpolaga posameznik preko lokalne skupnosti zaradi uresničevanja svojih potreb, ki mu zagotavljajo bivanje v določenem okolju. Pritožnica navaja, da je bila z nezakonitim ravnanjem sodišča občini oziroma njenim občanom odvzeta možnost materialne uresničitve pravic in temeljnih svoboščin. Zato so bile z napadeno sodbo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine ter načelo pravne države in po Ustavi zagotovljeno načelo pravičnega sojenja ter lastninska pravica po 33. členu Ustave in njena gospodarska funkcija.

Pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče odloči o pravilnosti izpodbijane sodbe ter podrejeno (če bi se Ustavno sodišče odločilo, da se ne bo spuščalo v odločanje o konkretnem primeru), naj Ustavno sodišče z interpretacijsko odločbo reši to pritožbo kot pobudo za razlago drugega odstavka 72. člena ZDen.

B.

5.Ustavno sodišče je ustavnost drugega odstavka 72. člena ZDen1 že presojalo v odločbi številka U-I-22/99 z dne 2. 12. 1999 (Uradni list RS, št. 1/2000 in OdlUS VIII, 273), s katero je odločilo, da citirani člen ZDen ni v neskladju z Ustavo. V citirani odločbi se je med drugim pridružilo interpretaciji Vrhovnega sodišča, da gre pri zahtevkih iz citiranega člena za nadomestilo izgube koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal in zavzelo stališče, da "pravna interpretacija privede do ugotovitve, da je izpodbijana določba podlaga za posebne 'odškodninske' zahtevke od uveljavitve ZDen dalje" , saj je "pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev in zavezancev z vidika klasičnih civilnopravnih institutov specifičen, kar pa samo po sebi ne pomeni, da je v neskladju z Ustavo". Ustavno sodišče je torej v citirani odločbi zavzelo stališče, da interpretacija citiranega člena ZDen, ki jo napada pritožnica, ni protiustavna.

6.Glede pritožničinih navedb o napačni ugotovitvi dejanskega stanja Ustavno sodišče poudarja, da ni instanca, ki bi ugotavljala, ali je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in uporabilo materialno pravo. Ustavno sodišče ugotavlja le, če je v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in svoboščine. V primerih, ko naj bi bila lokalna skupnost neupravičeno obsojena na plačilo določenega denarnega zneska, ni mogoče zaključevati, da je bila kršena katera izmed ustavnih pravic občanov v taki lokalni skupnosti, med njimi prav gotovo ne njihova ustavna pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Morebitna napačna ugotovitev dejanskega stanja in nepravilna uporaba materialnega prava pa sami po sebi ne pomenita kršitve ustavno zagotovljene pravice do poštenega sojenja v smislu 22. člena Ustave.

7.Določba 2. člena Ustave, da je Slovenija pravna država, je temeljno načelo in ne človekova pravica, zato njene kršitve z ustavno pritožbo ni mogoče uveljavljati.

8.Ker očitno ne gre za kršitev pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati glede vprašanja, ali je občina kot javnopravna oseba sploh lahko subjekt te ustavne pravice.

9.Iz zgoraj navedenih razlogov Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude

1Drugi odstavek 72. člena ZDen se glasi: "Odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona se ne priznavajo."