Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odredilo prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka zadeve, ki se vodi glede predhodnega vprašanja. Navedena zadeva je pravnomočno zaključena, zato je nastopil pogoj za nadaljevanje postopka. To pomeni, da pritožba prve toženke ni dopustna, saj nima (več) pravovarstvenega interesa za pritožbo.

Izrek

1. Pritožba prve toženke se zavrže. 2. Prva toženka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.119,96 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka zadeve, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem pod opr. št. V Pg 2077/2017. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožila prva toženka iz vseh pritožbenih razlogov. S pritožbo izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vprašanje veljavnosti skupščinskega sklepa, o čemer teče pravda pod opr. št. V Pg 2077/2017, materialnopravna predpostavka za vodenje tega postopka oziroma predhodno vprašanje v tej zadevi. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala ter opozorila, da je zadeva, ki se je vodila pod opr. št. V Pg 2077/2017, pravnomočno zaključena, zaradi česar prva toženka nima več pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o prekinitvi postopka.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odredilo prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka zadeve, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Pg 2077/2017. Sklenilo je namreč, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka 1. odstavka 206. člena ZPP). V takem primeru se postopek (med drugim) nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem (2. odstavek 208. člena ZPP). Kot izhaja iz podatkov v spisu, ni sporno, da je navedena zadeva pravnomočno zaključena, zato je nastopil pogoj za nadaljevanje postopka. Postopek se namreč nadaljuje že po samem zakonu.

6. To pomeni, da pritožba prve toženke ni dopustna, saj nima (več) pravovarstvenega interesa za pritožbo. Pravico do pritožbe ima namreč le tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz tega izhaja, da ima pravni interes tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 3. knjiga, str. 351 in 352). Ali je bil sklep o prekinitvi izdan pravilno ali ne oziroma ali so bile izpolnjene materialnopravne predpostavke za prekinitev postopka, za odločitev ni (več) relevantno. Sodni postopki niso sami sebi namen; v kolikor postopek ni več prekinjen (pri čemer razlogi za prekinitev za vprašanje pravnega / pravovarstvenega interesa za pritožbo niso relevantni), potem prva toženka za pritožbo zoper odločitev o prekinitvi postopka nima izkazanega pravnega interesa, saj se njen položaj z odločitvijo višjega sodišča v ničemer ne more (več) spremeniti (izboljšati). To pomeni, da pritožba prve toženke ni dopustna (4. odstavek 343. člena ZPP), zaradi česar jo je višje sodišče zavrglo (352. člen ZPP).

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker prva toženka s pritožbo ni uspela, mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo.