Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se je pritožbeno sodišče vsebinsko opredelilo do konkretnih in obrazloženih pritožbenih očitkov predlagatelja, predvsem glede zatrjevanega nasilja nasprotne udeleženke nad mld. otrokom.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se je pritožbeno sodišče vsebinsko opredelilo do konkretnih in obrazloženih pritožbenih očitkov predlagatelja, predvsem glede zatrjevanega nasilja nasprotne udeleženke nad mld. otrokom.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa delno ugodilo predlogu predlagatelja in sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu spremenilo tako, da stiki med predlagateljem in nasprotno udeleženko (njegovo materjo) potekajo:

-v tednu, ki sledi vikend stiku z mamo, vsak torek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in prespi pri mami do naslednjega dne, ko ga mama odpelje v šolo, po pouku pa se vrne k očetu, ter vsak četrtek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama, do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče;

-v tednu, ki sledi vikend stiku z očetom, vsak torek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in prespi pri mami do naslednjega dne, ko ga mama odpelje v šolo, po pouku pa se vrne k očetu;

-vsak drugi vikend, od petka, ko ga po pouku prevzame mama, do nedelje do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče;

-medletne počitnice (jesenske, zimske in prvomajske) mld. A. A. preživi polovico pri enem staršu, drugo polovico pri drugem staršu, pri čemer preživi prvo polovico počitnic pri tistem staršu, pri katerem je bil na vikend stiku. Prevoze na stike in s stikov si starša delita, tako da mama prevzame sina na začetku stika, oče pa po koncu stika na domu matere;

-božično novoletne praznike, in sicer 24. 12. 2024 mld. A. A. preživi pri očetu, 25. 12. 2024 pri mami, naslednje leto obratno in nato izmenjaje naprej, novoletne praznike, in sicer od 31. 12. 2024 do 2. 1. 2025 preživi mld. A. A. pri očetu, naslednje leto obratno in nato izmenjaje naprej;

-poletne počitnice v juliju in avgustu mld. A. A. preživi polovico pri enem staršu, drugo polovico pri drugem staršu, in sicer v juliju in avgustu 14 dni strnjeno pri materi in 14 dni strnjeno pri očetu. Kolikor se starša ne moreta sporazumeti, preživi mld. A. A. prvih 14 dni v mesecu juliju in avgustu pri materi, drugih 14 dni v mesecu juliju in avgustu pri očetu.

1.Nadalje je uredilo preživninsko obveznost matere (II. točka izreka), v preostalem delu zavrnilo predlog z dne 12. 7. 2022 (III. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo predlagateljevo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3.Predlog za revizijo vlaga pooblaščenec predlagatelja oziroma njegovega očeta kot zakonitega zastopnika. Predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

-„- Ali je pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da je v okoliščinah konkretnega primera potrebno določiti še en dodaten stik otroka z materjo, čeprav izvedensko mnenje in mnenje CSD tega ne podpirata in je odločitev sodišča v nasprotju z mnenjem izvedenke in mnenjem CSD?

-Ali sta sodišči prve in druge stopnje pri določitvi dodatnega stika otroka za materjo pravilno uporabili materialno pravo?

-Ali je v konkretnem primeru odločitev sodišč prve in druge stopnje, da ima otrok z materjo še en dodatni stik, v otrokovo največjo korist?

-Ali sta v konkretnem primeru sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili standard največje otrokove koristi?

-Ali sta sodišči prve in druge stopnje pri obrazložitvi sklepa kršili določbe 14. in 15. člena drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1), predvsem glede obrazložitve o dodatnem stiku otroka z materjo?

-Ali sta sodišči prve in druge stopnje zadostili standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, RS predvsem glede obrazložitve o dodatnem stiku otroka z materjo?

-Ali sta sodišči prve in druge stopnje pri oblikovanju dokazne ocene o določitvi dodatnega stika otroka z materjo kršili pravila o dokazni oceni iz 8. člena ZPP in je ta kršitev prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1)?

-Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) pri obrazložitvi sklepa in opustitvi opredelitve do konkretnih in obrazloženih pritožbenih navedb predlagatelja, predvsem glede zaključka, zakaj je potrebno določiti dodatni stik?

-Ali je zaključek sodišča druge stopnje, da strokovno poročilo CSD in mnenje sodne izvedenke ne nasprotujeta dodatnemu stiku, v nasprotju s strokovnim poročilom CSD in mnenjem sodne izvedenke?

-Ali je sodišče druge stopnje z zaključkom, da strokovno poročilo CSD in mnenje sodne izvedenke ne nasprotujeta dodatnemu stiku, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1)?

-Ali je sodišče s tem, ko je odločilo v nasprotju z izvedenskim mnenjem, storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 243. in 254. členom ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1), ta kršitev pa je vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa?

-Ali je bil predlagatelj kot oče v postopku neenakopravno obravnavan, saj sta sodišči prve in druge stopnje sledili mnenju sodne izvedenke in strokovnemu poročilu CSD v delu, ki je očetu v škodo (glede stikov med poletnimi počitnicami), nista pa ga upoštevali v delu, ki je očetu v korist (glede rednih tedenskih stikov), in je s tem bilo poseženo v njegovo ustavno pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS?

-Ali sta sodišči prve in druge stopnje pri oblikovanju dokazne ocene glede stikov v času šolskih počitnic kršili pravila o dokazni oceni iz 8. člena ZPP in je ta kršitev prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena?

-Ali je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, ker ni dokazno ocenilo izpovedb prič B. B., C. C. in D. D. in je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe?

-Ali sta sodišči prve in druge stopnje pri oblikovanju dokazne ocene glede zatrjevanega nasilja matere nad otrokom kršili pravila o dokazni oceni iz 8. člena ZPP in je ta kršitev prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena? Ali se da odločitev sodišč v tem delu preizkusiti?

-Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) pri obrazložitvi sklepa in opustitvi opredelitve do konkretnih in obrazloženih pritožbenih navedb predlagatelja, predvsem glede zatrjevanega nasilja nasprotne udeleženke nad mld. otrokom?“

4.Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: