Dostop do policijskih zapisnikov v zvezi z utopitvami za raziskovalni namen

Datum

08.04.2025

Številka

07120-1/2025/161

Kategorije

Statistika in raziskovanje, Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 1. 4. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali bi lahko za potrebe raziskave o dejavnikih tveganja za nenamerno utopitev, ki je javnozdravstveni problem, pridobili relevantne policijske zapisnike, saj se iz razpoložljivih podatkov pri NIJZ ne da ugotoviti vseh relevantnih informacij. Poklicno ste kot specializantka javnega zdravja pri zavezani k molčečnosti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) o varstvu podatkov ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP se do konkretnih obdelav osebnih podatkov lahko dokončno opredeljuje le v nadzornih in pritožbenih postopkih.

Po mnenju IP so možne pravne podlage za dostop do podatkov iz policijskih zapisnikov za znanstveno-raziskovalni namen v konkretnem primeru (alternativno):

-ZVOP-2 v drugem, tretjem in četrtem odstavku 69. člena, ki za zunanje raziskave (za kar gre v vašem primeru) ureja možnost dostopa do osebnih podatkov za znanstveno-raziskovalni namen;

-ZVOP-2 v četrtem odstavku 9. člena, ki ureja pravico do dostopa do osebnih podatkov umrlih oseb za znanstveno-raziskovalni namen;

-Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki ureja univerzalno pravico do dostopa do informacij javnega značaja, vendar brez možnosti dostopa do varovanih osebnih podatkov.

Obrazložitev:

Izrecne in neposredne zakonske podlage za dostop do policijskih zapisnikov v zvezi z utopitvami ni. Tudi Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) take podlage ne daje, vključno z določbami v prilogi 1 pod št. NIJZ 31 (Register samomorov in samomorilnih poskusov) in pod št. NIJZ 46 (Zdravniško poročilo o umrli osebi).

Ni pa izključeno, da bi lahko za namen znanstveno-raziskovalnega dela pridobili reprodukcijo želenih dokumentov (v papirni ali elektronski obliki) ali njihovih delov, ali da bi pridobili relevantne podatke iz drugih morebitnih zbirk podatkov, če bi pri Policiji vložili zaprosilo na kateri od zgoraj naštetih zakonskih podlag.

Pri tem je treba vedeti:

-da lahko zakonske podlage uveljavljate samostojno (npr. lahko zaporedoma vložite zaprosilo po vsaki podlagi posebej). Navedene pravne podlage so ločene in medsebojno neodvisne;

-da nobena od podlag ne pomeni garancije, da boste podatke lahko zagotovo prejeli ali da jih boste prejeli v želenem obsegu;

-da ima vsaka podlaga svoje pogoje, ki jih je treba izpolnjevati, ter da ima vsaka svoje omejitve oziroma učinke;

-da je IP pritožbeni organ glede vseh treh podlag v primeru zavrnitve zaprosila;

-da zavezanost poklicni molčečnosti (bodisi ex lege ali z izjavo) sama po sebi ni pravna podlaga za dostop do želenih zapisnikov. Lahko pa prispeva k izpolnjevanju pogojev po zakonskih podlagah iz ZVOP-2;

-da je uspeh dostopa odvisen tudi od možnosti uspešnega iskanja relevantnih zapisnikov, saj Policija ni dolžna izvajati iskanja, če bi to terjalo nesorazmeren napor (npr. z branjem vsebine vseh zapisnikov za celotno RS);

-da v primeru, če se v zapisnikih nahajajo osebni podatki drugih oseb (npr. svojci, priče, reševalci), do teh ne bi bili upravičeni v primeru sklicevanja na ZDIJZ in 9. člen ZVOP-2.

Glede drugega, tretjega in četrtega odstavka 69. člena ZVOP-2 vam predlagamo, da si ogledate že izdana mnenja IP na to temo, ki so dostopna s pomočjo iskalnika pod rubriko »statistika in raziskovanje«. Ta pravna podlaga lahko pride v poštev tudi za dostop do policijskih zapisnikov, vključno z osebnimi podatki živih ali umrlih posameznikov, če so ti nujni za dosego namena raziskave.

Glede 9. člena ZVOP-2 navajamo relevantno določbo četrtega odstavka: »Če drug zakon ne določa drugače, lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje tudi drugi osebi, ki izkaže, da namerava te podatke uporabljati za namene znanstvenega raziskovanja, zgodovinskega raziskovanja, izobraževalne, statistične ali arhivske namene«.

Glede podlage v ZDIJZ vam predlagamo, da si na spletni strani IP pogledate postopkovna in vsebinska pojasnila o uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Na voljo so tudi informativni obrazci ter obsežna pritožbena praksa. Opozarjamo, da ta pravna podlaga ne omogoča dostopa do varovanih osebnih podatkov, ZDIJZ pa določa še nekaj drugih izjem od prostega dostopa.

Obstaja še ena izjemna možnost dostopa do podatkov, in sicer, če bi se ta raziskava uvrstila v letni program statističnih raziskovanj v skladu z Zakonom o državni statistiki (ZDSta). Odločanje o tem je v pristojnosti Statističnega urada RS. Praviloma se tja uvrstilo to institucionalne raziskave večjega obsega, za katere je podan velik javni interes. V takem primeru se obdelava osebnih podatkov lahko izvaja le pod pogoji iz letnega programa in ZDSta, izvaja pa jo lahko le raziskovalna institucija, ki je tam navedena kot nosilec. Trenutno veljavni Letni program statističnih raziskovanj za 2025, ne določa želene raziskave oziroma ne določa podlag za želeni namen.

To mnenje izhaja iz predpostavke, da z elektronskimi ali papirnimi policijskimi zapisniki razpolaga Policija. Če se policijski zapisniki slučajno nahajajo tudi pri kakšnem drugem upravljavcu, je možno, da je za dostop podana še kakšna druga pravna podlaga, na primer 82. člen Zakona o sodiščih (ZS) in 181. člen Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1).

Vse zgoraj navedene zakonske podlage ne omogočajo trajnega pridobivanja podatkov ali dokumentov na način dopolnjevanja obstoječih zbirk podatkov NIJZ, pač pa so mišljene za posamične dostope, na primer zlasti za določen raziskovalni projekt. Razširitev nabora podatkov v kateri od obstoječih zbirk NIJZ, ki jih ta vodi po ZZPPZ, je možna le s spremembo ZZPPZ.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka