Jedro

Sodišče je opravilo narok v odsotnosti tožene stranke še pred potekom 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo in zadevo zaključilo. S takim postopanjem je bila tožencu onemogočena udeležba v postopku, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane odločbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Pritožuje se laično. Navaja, da je vložil odgovor na tožbo, ki ga sodišče ni upoštevalo, da ni prejel vabila na narok za glavno obravnavo in da je sodišče izdalo sodbo 10 dni pred potekom roka za odgovor na tožbo. Smiselno očita, da ni imel možnosti sodelovanja v postopku in predlaga vrnitev v prejšnje stanje1. V nadaljevanju pritožbe navaja razloge, ki pojasnjujejo njegovo stališče o razvezi zakonske zveze in dodaja, da je že v odgovoru na tožbo zahteval določitev preživnine in izdajo začasne odredbe o preživljanju. Pojasnjuje, da je sodišče odločilo o razvezi zakonske zveze ob neprimernem času in predlaga, da se najprej odloči o razdelitvi skupnega premoženja.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je s sodbo z 9. 3. 2018 razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Ugotovilo je, da je bila tožba tožencu pravilno vročena, da toženec na tožbo ni odgovoril, niti ni pristopil na narok za glavno obravnavo, vabilo pa je bilo izkazano. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka (sodišče je prebralo izpisek iz matične knjige o sklenitvi zakonske zveze in zaslišalo tožnico) je sodišče ugotovilo nevzdržnost zakonske zveze in zakonsko zvezo razvezalo. Zaključke sodišča pritožnik utemeljeno izpodbija.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožba vročena tožencu 15. 2. 2018, toženec pa je nanjo v 30-dnevnem roku tudi odgovoril. Odgovor na tožbo se nahaja v spisu na list. št. 10 - 17. Toženec je v odgovoru na tožbo podal svoje videnje zadeve in zahteval določitev preživnine ter predlagal izdajo začasne odredbe o preživljanju. Sodišče se do navedb in zahtevka toženca ni opredelilo. V 2. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je zapisalo, da toženec na tožbo ni odgovoril (kar ne drži), torej odgovora na tožbo sploh ni obravnavalo.2

7. Sodišče je tako opravilo narok v odsotnosti tožene stranke3 še pred potekom 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo in zadevo zaključilo. S takim postopanjem je bila tožencu onemogočena udeležba v postopku, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane odločbe.

8. Toženec je v odgovoru na tožbo postavil zahtevek za plačilo preživnine (in predlog za začasno odredbo), o katerem prvostopenjsko sodišče še ni odločalo, saj je prezrlo odgovor na tožbo, ta pa še ni bil poslan tožeči stranki, da bi se z njim seznanila in nanj odgovorila. Ker pritožbeno sodišče samo ne more nadomestiti te faze postopka, niti ne more ugotovljenih procesnih kršitev glede na njihovo naravo samo odpraviti, je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (354. člen ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dopustna pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge ter podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo tožnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo preko pooblaščenca, je to lahko samo odvetnik ali druga, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, če je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščin primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče RS.

1 Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil pravnomočno zavrnjen (sklep Okrožnega sodišča v Kranju IV P 200/2017 -9 s 6. 6. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 113/2019 s 13. 2. 2019). 2 Glede na to, da je opravilo glavno obravnavo in zadevo zaključilo še pred potekom roka za odgovor na tožbo in pred prejemom odgovora na tožbo, je to tudi logično. 3 Toženec v pritožbi sicer trdi, da mu vabilo na narok in vabilo na zaslišanje nista bila vročena, vendar iz povratnice v spisu (l. št. 7), ki je javna listina in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (224. člen ZPP), izhaja, da sta bili obe vabili tožencu vročeni. Ker je bilo tožencu onemogočeno sodelovanje v postopku (že) iz drugih razlogov, ki so narekovali razveljavitev izpodbijane sodbe, se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih navedb ni konkretneje opredeljevalo.