Jedro

Toženka se s sindikatom A. ni dogovorila, da sindikalni zaupniki ne bodo upravičeni do plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Dogovorila se je le, da se sindikalnim zaupnikom ne bo izdelovalo službene ocene, zato bodo napredovali na podlagi zadnje izdelane službene ocene. Tovrstni dogovor je posledica Pravilnika o službeni oceni (3. člen v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena), na podlagi katerega se ne ocenjuje sindikalnih zaupnikov, ki polni delovni čas opravljajo sindikalno delo, in ne pomeni tudi dogovora, da se sindikalnim zaupnikom ne izdela ocene redne delovne uspešnosti. Gre namreč za dva ločena instituta.

Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP pravilno dopustilo spremembo tožbe. Tožnik je s spremembo tožbe zahteval odpravo odločbe toženke, s katero je toženka po vloženi tožbi odločila o njegovi zahtevi za odpravo kršitev pravic. Tožnik pred prejemom odločbe le-te ni mogel vključiti v tožbeni zahtevek. Tožbo je vložil pred prejemom odločbe zaradi molka organa, dopustitev spremembe tožbe pa je bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijani sklep in sodba sodišča prve stopnje.

II.Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom dopustilo spremembo tožbe z dne 12. 9. 2024 (točka I izreka). S sodbo je odpravilo odločbo toženke št. ... z dne 23. 4. 2021 (točka II izreka) in toženki naložilo, da tožniku za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 izdela oceno redne delovne uspešnosti in mu za to obdobje prizna vse pripadajoče pravice iz tega naslova (točka III izreka) ter mu povrne stroške postopka v znesku 264,99 EUR (točka IV izreka).

2.Zoper sodbo in sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja, da tožnik za spremembo tožbe ni podal razlogov, zato sodišče ni moglo utemeljiti odločitve o nezakonitosti odločbe in o tem delu zahtevka ni odločilo. Prav tako ni odločilo o zahtevku tožnika, da se ugotovi nezakonitost odločbe (kršitev iz 14. točke drugega dostavka 339. člena ZPP). Podana je tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do ugovora toženke, zakaj se odločba ne more odpraviti. Odločitev, da se odločba odpravi, je tudi sicer napačna, saj ne gre za upravni akt. Nasprotuje tudi presoji, da je dolžna izdelati oceno redne delovne uspešnosti tožnika. Takšna odločitev je neizvršljiva. Sodišče ni upoštevalo posebnih okoliščin, v katerih je bila sklenjena pogodba o zagotavljanju delovanja sindikata, specifičnega statusa tožnika in namena redne delovne uspešnosti. Tožnik ne opravljala dela po pogodbi o zaposlitvi, ampak sindikalne aktivnosti. Poseženo bi bilo v pravico do sindikalne svobode, če bi toženka ocenjevala delo sindikalnega zaupnika. Člani sindikata ne smejo trpeti nobenih posledic zaradi sindikalnega dela. Sodišče je spregledalo, da je s pogodbo o delovanju sindikata urejena plača in ni predvideno plačilo redne delovne uspešnosti. O tem se v pogodbi niso dogovorili, ker zakonodaja izplačila redne delovne uspešnosti do leta 2020 ni omogočala, poleg tega že glede na 127. člen ZDR-1, to ni bilo potrebno, saj pripada le delavcem za opravljanje njihovega dela po pogodbi o zaposlitvi. Toženka tožnika ne more oceniti, saj niti nima nadrejenega, njegovega dela ne nadzira in ne kontrolira. Zato je bilo dogovorjeno, da se tožnika ne ocenjuje s službeno oceno. Sodišče se ni opredelilo do navedb toženke iz zadnje pripravljalne vloge, zakaj ne more ocenjevati delovne uspešnosti tožnika (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave RS). Prav tako ni povedalo, kako naj tožnika oceni. S tem, ko je toženki naložilo, da naj tožniku prizna vse pravice iz izdelane ocene redne delovne uspešnosti, je prejudiciralo, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Ocena redne delovne uspešnosti je lahko tudi 0, v tem primeru pa tožniku ne bi pripadale nobene pravice iz tega naslova. Ker bi sodišče moralo zahtevek zavrniti, je napačna tudi odločitev, da mora povrniti stroške postopka. Predlaga spremembo sodbe oziroma podredno razveljavitev in priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik nasprotuje pritožbi in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 366. členom ZPP v mejah razlogov, navedenih v pritožbi ter pri preizkusu po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti pravil postopka, na katera pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Opredelilo se je do vseh bistvenih navedb toženke, tako glede njenega ugovora o nedopustnosti odprave odločbe (točka 19 obrazložitve) kot glede nezmožnosti ocenjevanja (točka 16 obrazložitve), zato ni podana očitana kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 22. člena Ustave RS. Prav tako ni podano nasprotje med obrazložitvijo in izrekom, saj tožnik zahtevka na ugotovitev nezakonitosti odločbe ni postavil, ampak je zahteval le njeno odpravo.

6.Pritožba izpodbija tudi sklep o dopustitvi spremembe tožbe z dne 12. 9. 2024, pri čemer razlogov za to ne navede, zato je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP pravilno dopustilo spremembo tožbe. Tožnik je s spremembo tožbe zahteval odpravo odločbe toženke, s katero je toženka po vloženi tožbi odločila o njegovi zahtevi za odpravo kršitev pravic. Tožnik pred prejemom odločbe le-te ni mogel vključiti v tožbeni zahtevek. Tožbo je vložil pred prejemom odločbe zaradi molka organa, dopustitev spremembe tožbe pa je bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik ni navedel razlogov za spremenjeni del tožbenega zahtevka. Že v tožbi in prvi pripravljalni vlogi je podal trditve, zakaj je od toženke zahteval, da izdela oceno redne delovne uspešnosti, in zakaj je njeno postopanje, ker tega ne stori napačno. V drugi pripravljalni vlogi je še navedel, da je stališče toženke, da mu redna delovna uspešnost ne pripada napačno, in ker je toženka o njegovi zahtevi odločila z zamudo, zahteva tudi odpravo odločbe. Vse tožnikove navedbe, zakaj je upravičen do izdelave ocene redne delovne uspešnosti, se nanašajo na celoten, tudi spremenjeni zahtevek, zato sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditvene podlage.

8.Iz prve alineje drugega odstavka 18. člena Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. (Pogodba) izhaja, da se je toženka s sindikatom A. dogovorila, da bo sindikalne zaupnike v času imenovanja razporedila na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost, sistemizirano oziroma formirano za ta namen, ki ustreza njihovemu nazivu in za katero izpolnjujejo pogoje. Toženka zato neutemeljeno vztraja, da tožnik kot sindikalni zaupnik ni upravičen do redne delovne uspešnosti, ker ne opravlja rednega dela. Tožnik je v dogovoru s toženko kot svoje redno delo za polni delovni čas opravljal delo sindikalnega zaupnika. To delo je nadomestilo njegovo delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 26. 8. 2008 za vojaka računalničarja. Pritožbene navedbe, da tožnik že na podlagi 127. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ni upravičen do plačila delovne uspešnosti, ker ni opravljal rednega dela, so posledično neutemeljene.

9.Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) je tudi v času sklenitve Pogodbe (19. 9. 2013) določal, da so javni uslužbenci upravičeni do plače, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov (5. člen ZSPJS). Z interventno zakonodajo je bilo izplačilo delovne uspešnosti sicer zadržano, vendar le začasno. Toženka se s sindikatom A. ni dogovorila, da sindikalni zaupniki ne bodo upravičeni do plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Dogovorila se je le, da se sindikalnim zaupnikom ne bo izdelovalo službene ocene, zato bodo napredovali na podlagi zadnje izdelane službene ocene. Tovrstni dogovor je posledica Pravilnika o službeni oceni (3. člen v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena), na podlagi katerega se ne ocenjuje sindikalnih zaupnikov, ki polni delovni čas opravljajo sindikalno delo, in ne pomeni tudi dogovora, da se sindikalnim zaupnikom ne izdela ocene redne delovne uspešnosti. Gre namreč za dva ločena instituta. Službena ocena predstavlja podlago za napredovanje v višji plačni razred (17. člen ZSPJS) in pomeni oceno usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti in uspešnosti. Pri pripadnikih Slovenske vojske se ocenjuje po Pravilih službe v Slovenski vojski. Redna delovna uspešnost pa predstavlja podlago za izplačilo dela plače za redno delovno uspešnosti in se za vse javne uslužbence izdela po kriterijih, določenih v 31. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). S tem, ko je s Pogodbo določeno, da sindikalni zaupniki ne prejmejo službene ocene, ni bilo izključeno tudi ocenjevanje redne delovne uspešnosti.

10.Toženka neutemeljeno ugovarja, da je v Pogodbi v celoti urejena plača sindikalnih zaupnikov, plačilo redne delovne uspešnosti pa ni predvideno. Glede plače je v 18. členu Pogodbe določeno, da sindikalnim zaupnikom pripada plača za plačni razred, v katerega so uvrščeni, povečano za dodatek za delovno dobo in dodatek za stalnost. Predvideno je napredovanje, povračilo stroškov, določeno pa je tudi, da sindikalnim zaupnikom pripadajo še druge pravice, skladno s predpisi (šesta alineja drugega odstavka 18. člena Pogodbe). Te alineje se ne more tolmačiti na način, za katerega se zavzema toženka, tj. da gre le za pravice, kot so letni dopust, regres, odmori ipd. Sindikalni zaupniki so upravičeni do vseh pravic, ki jim pripadajo po veljavni zakonodaji, ki niso posebej urejene v Pogodbi, torej tudi do plačila dela plače za redno delovno uspešnost. Da je tožnik upravičen do plačila redne delovne uspešnosti, izhaja tudi iz drugega odstavka 20. člena Pogodbe, na podlagi katere sindikalnim zaupnikom za čas opravljanja sindikalnega dela pripada plačilo, kot da bi opravljali redno delo. Izključen je le dodatek za delo preko polnega delovnega časa oziroma za manj ugoden delovni čas.

11.Sodišče prve stopnje je upoštevajoč vse navedeno pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je tožnik upravičen do ocene redne delovne uspešnosti in pravic, ki mu iz tega naslova pripadajo. Pri tem je pravilno upoštevalo namen sklenitve Pogodbe in naravo tožnikovega položaja. Tudi sicer avtonomno pravo ne more omejevati pravic delavcev iz zakona oziroma kolektivne pogodbe, sklenjene na širši ravni.

12.Sodišče prve stopnje z odločitvijo ni prejudiciralo, da je delo tožnika nadpovprečno. Odločitev, da je tožnik upravičen do ocene redne delovne uspešnosti, pomeni le to, da mora toženka izvesti postopek izdelave ocene redne delovne uspešnosti, ne pa tudi, da mora tožnika oceniti z določeno oceno. Postopek izdelave ocene redne delovne uspešnosti, enako kot službene, je v pristojnosti delodajalca, zato sodišče ne more dajati toženki navodil, kdo naj oceni tožnika. Toženka je dolžna ocenjevanje urediti na način, da bo omogočeno vsem zaposlenim, zato se neutemeljeno sklicuje na to, da SOP GŠ SV št. ... - Ocenjevanje redne delovne uspešnosti v SV zaradi specifičnega položaja tožnika ni mogoče uporabiti. Tožnik je bil v vtoževanem obdobju zaposlen pri toženki. Ob dogovoru s toženko je kot svoje redno delo opravljal sindikalno dejavnost, toženka pa se je zavezala plačati plačo, do katere bi bil upravičen, če bi opravljal delo vojaka računalničarja. Del plače javnega uslužbenca je tudi redna delovna uspešnost, če so za to izpolnjeni pogoji, slednje pa mora toženka ugotoviti v postopku ocenjevanja redne delovne uspešnosti tožnika. Toženka je ne glede na svojo organizacijsko strukturo in vpetost tožnika vanjo dolžna oceniti njegovo redno delovno uspešnost za vtoževano obdobje, upoštevajoč kriterije iz 31. člena KPJS in mu v odvisnosti od ocene zagotoviti z njo povezane pravice.

13.Z izdelavo redne delovne uspešnosti ne bo poseženo v pravico do sindikalne svobode oziroma ne bo prišlo do sankcioniranja tožnika, ker opravlja sindikalno delo, in s tem do njegove diskriminacije. Do diskriminacije bi prišlo, če tožnik zaradi tega, ker v dogovoru s toženko kot svoje redno delo opravlja sindikalno dejavnost, ni upravičen do dela plače iz naslova redne delovne uspešnosti, do katere so sicer upravičeni ostali javni uslužbenci. Enako obravnavo glede na osebne okoliščine mora delodajalec zagotavljati delavcu tudi glede plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (drugi odstavek 6. člena ZDR-1). Realizacija pravice do redne delovne uspešnosti je v pristojnosti toženke kot delodajalca, ki se je v 16. členu Pogodbe zavezala, da se sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti ne bo znižala plača.

14.Ker je tožnik upravičen do izdelave ocene redne delovne uspešnosti, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku za odpravo odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika za odpravo kršitev pravic iz tega naslova. Svojo odločitev je ustrezno obrazložilo v točki 19 obrazložitve, pritožbeno sodišče pa se strinja z navedenimi razlogi. Odločitev toženke sicer ni upravni akt, vendar to ne pomeni, da delavec ne more zahtevati odprave odločbe delodajalca, s katero je neutemeljeno zavrnjena njegova zahteva za varstvo pravic iz delovnega razmerja. ZDSS-1 v socialnih sporih res dopušča odpravo odločbe pri upravnih aktih, vendar gre v predmetni zadevi za individualni delovni spor, ne ZDSS-1, ne ZDR-1, Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o obrambi pa ne določajo, kaj se zgodi z odločbo delodajalca, s katero je neutemeljeno zavrnjena zahteva delavca oziroma javnega uslužbenca za odpravo kršitev pravic. To ne pomeni, da je možna samo razveljavitev. Izdana odločba toženke je napačna, zato je tožnik utemeljeno zahteval, da se sodišče prve stopnje izreče tudi o njeni veljavnosti, pri čemer je zahteval, da se odločba odpravi. Ali se odločba odpravi ali razveljavi, konec koncev v ničemer ne vpliva na obveznost toženke, ki mora v vsakem primeru tožniku za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 izdelati oceno redne delovne uspešnosti.

15.Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku, je pravilna tudi odločitev, da mora toženka tožniku povrniti stroške postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 154. člena ZPP).

16.Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

17.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), prav tako pa tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato ne gre za strošek, ki bi bil potreben za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 6, 6/2, 127 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (2002) - ZSPJS - člen 5, 17 Kolektivna pogodba za javni sektor (2008) - KPJS - člen 31 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 185, 185/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o službeni oceni (2014) - člen 3, 18, 18/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.