Up-236/96

24.9.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. K. s P. in ostalih, na seji senata dne 24. septembra 1997 s k l e n i l o:

Ustavna pritožba M. K. in ostalih zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp-247/96 z dne 17.5.1996 se ne sprejme v obravnavo.

Obrazložitev

1.Pritožnik M. K. vlaga ustavno pritožbo zoper v izreku navedeni sklep, s katerim naj bi bila njemu in ostalim članom sindikata Neodvisnost kršena ustavna pravica do sindikalne svobode in do stavke. Navaja, da so delavci stavkali kot člani sindikata in zaradi uveljavljanja delavskih pravic, njihovo stavko pa je sodišče štelo za motenje posesti. Vsaka stavka je nedvomno neko motenje, Ustava pa naj bi z določbami 76. in 77. člena izključila protipravnost takega motenja. Obravnavanje stavke kot motenja posesti naj bi tako pomenilo suspendiranje pravice do stavke in tudi pravice do organiziranja in delovanja sindikata. Kršena pa naj bi bila tudi pravica do enakosti pred zakonom, saj se nobena druga stavka v Sloveniji ni obravnavala kot motenje posesti.

2.Po sklepu Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru, opr. št. St 47/94, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 48/94, je bil nad stečajnim dolžnikom Čevljarstvo, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. Kidričevo, začet stečajni postopek. Vsem delavcem je v skladu z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji z začetkom stečajnega postopka prenehalo delovno razmerje dne 26.7.1994. V dogovoru s stečajnim senatom je stečajni upravitelj z določenim številom preostalih delavcev sklenil delovno razmerje za določen čas, med stečajnim postopkom pa je med stečajnim dolžnikom in upniki prišlo dne 10.4.1995 do prisilne poravnave.

3.Nekateri bivši delavci, člani sindikata Neodvisnost, so dne 31.8.1995 zasedli poslovne prostore podjetja in v njih vztrajali do 10.10.1995, ko jih je odstranila policija. Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Mariboru potrdilo sklep Okrajnega sodišča na Ptuju št. P-363/95 z dne 12.1.1996, da je šlo pri njihovem ravnanju za motenje posesti.

4.Po 76. členu Ustave je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno, po 77. členu Ustave pa imajo delavci pravico do stavke. Po Zakonu o stavki (Uradni list SFRJ, št. 23/91) je stavka sredstvo delavskega pritiska, s katero delavci organizirano, kolektivno in zavestno pod vodstvom sindikata izrazijo nezadovoljstvo s svojim socialno-ekonomskim položajem. Gre za vnaprej napovedan in organiziran odpor delavcev proti delodajalcem. V času zakonite stavke imajo delavci pravico, da ne delajo, delodajalec pa mora takšno ravnanje trpeti in tudi ne more odpustiti delavcev in zaposliti drugih (izključena je disciplinska in materialna odgovornost delavcev zaradi sodelovanja v zakoniti stavki). Delavci morajo med stavko spoštovati pravila, ki veljajo za zakonito stavko: stavko mora organizirati in voditi sindikat na podlagi zavestne in kolektivne odločitve delavcev, cilj stavke mora biti varstvo ali zahteva po določenih socialno-ekonomskih pravicah in mora biti vnaprej napovedana. Od dneva napovedi dalje vodi stavko sindikat v skladu s taktiko, ki si jo sam določi. Cilj stavke pa ne more biti ekonomsko uničenje nasprotne stranke v interesnem sporu (delodajalca), niti s stavko delavci ne smejo povzročiti takšne škode, ki bi uničila delodajalca oziroma bi povzročila nesorazmerno škodo.

5.Delovanje sindikatov je svobodno, kar pa ne more pomeniti, da je lahko v nasprotju z zakonom. Tudi vsakega ravnanja sindikata in delavcev ni mogoče opredeliti kot stavke. Dne 31.8.1995 člani sindikata niso bili več delavci podjetja, zato njihovega ravnanja - nasilne zasedbe prostorov podjetja - že zaradi tega ni mogoče šteti za stavko zoper delodajalca. Kot bivši delavci bi lahko svoje pravice na zakonit način uveljavljali v stečajnem postopku. Neutemeljeno je tudi pavšalno sklicevanje na načelo enakosti pred zakonom. Ni namreč mogoče enako obravnavati zakonite stavke in nezakonitega ravnanja bivših delavcev podjetja, čeprav izvedenega v organizaciji sindikata.

6.Ker glede na vse navedeno očitno ne gre za kršitev zatrjevanih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata:mag. Janez Snoj