Jedro

Absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja. V skladu z določbo prvega odstavka 392. člena ZKP je posledica te postopkovne kršitve vedno razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Citirana določba 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP varuje ustavno pravico do sodnega varstva, opredeljeno v drugem odstavku 23. člena Ustave. Ta zagotavlja, s tem, ko predpisuje, da lahko v zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom, pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika.

V skladu s 14. členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki je umeščen v drugo poglavje ZS z naslovom "zakoniti sodnik", sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z Letnim razporedom dela. Drugi odstavek 36. člena ZS predpisuje, da sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodišču, za katerega je kandidiral in na sodniškem mestu, za katerega je bil izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi zagovornice obsojenca se izpodbijana sodba razveljavi po uradni dolžnosti in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je predsednica senata Okrožnega sodišča v Celju odločila, da se denarna kazen, izrečena obsojenemu A. A. s pravnomočno sodbo I K 5769/2015 z dne 10. 6. 2016, v neplačanem delu 550,00 EUR, ki ga ni bilo mogoče niti prisilno izterjati, spremeni v kazen zapora v trajanju 14 dni.

2.Zoper sodbo se je pritožila zagovornica obsojenca iz pritožbenega razloga zmotne uporabe določila 93. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in v pritožbi uveljavlja zastaranje izvršitve denarne kazni. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in odpravi oziroma podredno, predlaga prekinitev izvršitve stranske kazni.

3.Ob obravnavanju pritožbe je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ugotovilo, da je izpodbijana prvostopenjska sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

4.Absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja. V skladu z določbo prvega odstavka 392. člena ZKP je posledica te postopkovne kršitve vedno razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Citirana določba 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP varuje ustavno pravico do sodnega varstva, opredeljeno v drugem odstavku 23. člena Ustave. Ta zagotavlja, s tem, ko predpisuje, da lahko v zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom, pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika.

5.V skladu s 14. členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki je umeščen v drugo poglavje ZS z naslovom "zakoniti sodnik", sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z Letnim razporedom dela. Drugi odstavek 36. člena ZS predpisuje, da sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodišču, za katerega je kandidiral in na sodniškem mestu, za katerega je bil izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače.

6.Višja sodnica B. B., ki je kot predsednica senata izdala izpodbijano sodbo, je bila z odločbo Sodnega sveta številka Su 313/2023 - 15 z dne 25. 1. 2024, ki je postala pravnomočna, 23. 3. 2024, imenovana na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Celju. Iz Čistopisa spremembe Letnega razporeda dela sodnic in sodnikov na Okrožnem sodišču v Celju in njegovih organizacijskih enotah za leto 2024, št. Su 1/2024 z dne 4. 10. 2024 je razvidno, da je bila višja sodnica B. B., ki novega pripada ne prejema, dodeljena na Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj pri Okrožnem sodišču v Celju zaradi rešitve dveh XK zadev, ki sta ji bili že dodeljeni. Enako izhaja tudi iz Odločbe podpredsednice Vrhovnega sodišča Su 986/2024 z dne 2. 8. 2024, iz katere je razvidno, da je bila višja sodnica B. B. za rešitev dveh XK zadev z dnem premestitve na Višje sodišče v Celju delno dodeljena na Okrožno sodišče v Celju do rešitve teh dveh zadev, vendar ne za več kot dve leti. Glede na navedeno je povsem jasno, da v času izpodbijane sodbe višja sodnica B. B. ni bila več razporejena na Kazensko-preiskovalni oddelek Okrožnega sodišča v Celju za reševanje K zadev.

7.Zaradi zgoraj navedenega je po oceni pritožbenega sodišča izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ima vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpraviti in o zadevi ponovno odločiti. Pri tem bo moralo kritično presoditi tudi pritožbene navedbe zagovornice, saj se s pritožbenimi navedbami, upoštevaje ugotovljeno kršitev v napadeni sodbi, pritožbeno sodišče ni moglo ukvarjati. Glede na naravo procesne kršitve ter dejstvo, da višja sodnica, ki je izdala izpodbijano sodbo, ni bila niti v času izdaje izpodbijane sodbe niti sedaj razporejena na Kazensko-preiskovalni oddelek Okrožnega sodišča v Celju, bo obravnavano zadevo v ponovnem sojenju moral obravnavati drug sodnik.

8.Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 371, 371/1, 371/1-1, 392, 392/1 Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 14, 36, 36/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.