Jedro

Po oceni sodišča je izvedenec in cenilec nalogo opravil, katera vprašanja pa so bistvena za odločitev v zadevi, pa je v domeni sodišča. Izvedenec je izdelal dopolnilni izvid in mnenje v zvezi z vprašanji, ki še niso bila predmet obravnave pred sodiščem. Zato je pravilna odločitev, da mu na podlagi drugega odstavka 40. člena Pravilnika pripada nagrada.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče sodnemu izvedencu in cenilcu priznalo in odmerilo nagrado ter stroške: za pripravo na ustno podajanje mnenja in ustno podajanje mnenja na naroku 2. 7. 2021, stroške za čas potovanja na sodišče in nazaj, potne stroške, stroške za parkiranje; za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo, stroške za študij spisa ter materialne stroške, v skupnem znesku 541,48 EUR.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec. Izpostavlja, da je izvedenec do sedaj že prejel nagrado v skupni višini 740,26 EUR, čeprav mnenje ni bilo opravljeno v skladu z materialnimi predpisi in predpisano metodologijo in je po svoji naravi manj zahtevno. Predmet pritožbenega preizkusa je nagrada izvedencu oziroma cenilcu, ki obsega pripravo na ustno podajanje mnenja v znesku 163,00 EUR, ustno podajanje mnenja na naroku dne 2. 7.2021 v znesku 152,00 EUR, študij spisa v znesku 21,00 EUR in pisna izdelava dopolnilnega izvida in mnenja v znesku 153,00 EUR. Pritožnik je prepričan, da izvedenec ni upravičen do dodatnih stroškov, ker na naroku 2. 7. 2021, niti v tretji dopolnitvi z dne 15. 4. 2022 ni odgovoril na vprašanje, ki je bistvenega pomena za odločitev o stvari. Zato do nagrade, ki jo je sodišče priznalo v sklepu z dne 20. 5.2022, sploh ni upravičen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbena navedba, da izvedenec na naroku 2. 7. 2021 in v tretji dopolnitvi z dne 15. 4. 2022 ni odgovoril na vprašanje, ki je bistvenega pomena za odločitev o stvari, je pavšalna in zato neutemeljena. Po oceni sodišča je izvedenec in cenilec nalogo opravil, katera vprašanja pa so bistvena za odločitev v zadevi, pa je v domeni sodišča. Z izpodbijanim sklepom je tako sodišče sodnemu izvedencu in cenilcu po specificiranem stroškovniku odmerilo za dodatno opravljeno delo nagrado in stroške.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus pravilne uporabe materialnega prava po določbah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik) in zaključuje, da skladno s citiranim Pravilnikom sodnemu izvedencu in cenilcu na podlagi določila 41. člena, za pripravo na ustno podajanje cenitve oziroma mnenja pripada najmanj 153,00 EUR, za ustno podajanje cenitve in sodelovanja na naroku pa za vsake začete pol ure 38,00 EUR. Ker je narok trajal od 11.30 do 13.25, je znesek 152,00 EUR v skladu z določilom drugega odstavka 41. člena Pravilnika.

6. Sodišče je ugotovilo, da je izdelal dopolnilni izvid in mnenje v zvezi z vprašanji, ki še niso bila predmet obravnave pred sodiščem. Zato je pravilna odločitev, da mu na podlagi drugega odstavka 40. člena Pravilnika pripada nagrada v znesku 153,00 EUR, kot najnižja nagrada za manj zahtevne pisne dopolnitve. Sodišče je v zvezi z izdelavo dopolnilnega izvida priznalo izvedencu še 51,00 EUR za študij spisa v smislu določila 37. člena Pravilnika, kar je najnižji znesek iz tega naslova. Ustrezno je upoštevalo, da se je izvedenec z zelo obsežno dokumentacijo že seznanil za potrebe naroka dne 2. 7. 2021 in je za potrebe dopolnilnega izvedenskega mnenja lahko izločil relevantne listine in priloge, ki ne obsegajo več kot 50 strani. Zato mu je v zvezi z izdelavo dodatnega dopolnilnega izvida za študij spisa priznalo le še 51,00 EUR.

7. Pritožbene navedbe o zmotni uporabi Pravilnika pri odmeri višine nagrade in stroškov za sodnega cenilca oziroma izvedenca se tako pokažejo kot neutemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.