Jedro

Sodišče ne določi funkcionalnega zemljišča, če je to že določeno s pravnomočno odločbo upravne enote, temveč le upošteva takšno upravno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 2.4.2013 geodetski upravi Republike Slovenije naložilo prioritetno evidentiranje spremembe v zemljiškem katastru ter v katastru stavb v skladu z elaboratoma sodnega izvedenca mag. B. K. št. 2012-19940001 z dne 11.9.2012 za določitev zemljišča pod stavbo in vpis stavbe v kataster stavb (ki sta sestavni del sklepa) ter da sodišču o tem posreduje odločbo.

Zoper omenjeno odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila nasprotna udeleženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi uvodoma ponavlja, kaj naj bi sodišče zapisalo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju pa poudarja, da naj bi sodišče kršilo določbe ZVEtL-a. Omenjeni zakon predvideva, da v kolikor ni soglasja med strankami glede določitve funkcionalnega zemljišča, sodišče obvezno izvede dva postopka. V prvem postopku določi stavbišče, v drugem postopku pa določi zemljišče z obsegom, ki je večji od fundusa (pripadajočega zemljišča). Ker je v konkretni zadevi med solastniki stavbe (z izjemo dela, na katerem stavba stoji) spor glede obsega funkcionalnega zemljišča, bi moralo sodišče izvesti dva postopka. Slednje pa z izpodbijanim sklepom očitno rešuje pripadajoče funkcionalno zemljišče k stavbi, v nadaljevanju pa sledi izključno etažiranju stavbe kot take in določitvi solastniških deležev skladno z deleži posameznega solastnika na delih stavbe. Ker je nasprotna udeleženka solastnica dela stavbe (to je stanovanja in hkrati nepremičnine parc. št. 1409/1 k .o. X.), se ne strinja, da se celotna parcela določi kot pripadajoče zemljišče. Pritožnica opozarja, da gre v konkretnem primeru za lastninsko pravno problematiko in da izpodbijana odločba praktično pomeni njeno razlastitev brez pravice do odškodnine. Sama odločitev je zanjo tudi presenečenje, saj je pričakovala, da bo sodišče postopalo skladno z določili ZVEtL-a. Sodišče naj bi določilo kot funkcionalno zemljišče k stavbišču parcelo v izmeri več kot 1000 m2, kar je po njeni oceni nesmotrno.

Predlagatelji so v odgovoru predlagali, da se pritožba kot neutemeljena zavrne (1).

Pritožba ni utemeljena.

V kolikor je bila do uveljavitve Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) (2) že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k posamezni stavbi, se v skladu s petim odstavkom 30. člena ZVEtL ne glede na druge določbe istega zakona v postopku za določitev pripadajočega zemljišča šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi tisto zemljišče, ki je bilo kot funkcionalno zemljišče določeno s pravnomočno odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča. Ker je bilo v konkretnem primeru s pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana, izpostava Vič Rudnik št. 351-2266/99 z dne 12.10.2000 (priloga A11) k večstanovanjskemu objektu na naslovu ..., že določeno funkcionalno zemljišče (ki ga predstavlja ustrezen del zemljišča parcele 1409/1 k.o. X.) (3) in ker v tem postopku ni bilo soglasja glede drugačne odmere omenjene parcele, je sodišče prve stopnje pravilno (to je skladno z določbo petega odstavka 30. člena ZVEtL) kot pripadajoče zemljišče upoštevalo zemljišče razvidno iz elaboratov izdelanih v tem postopku (ki sta sestavni del izpodbijanega sklepa). Iz tega razloga sta tako pritožbeno navajanje o tem, na kakšen način bi moralo sodišče v predmetnem postopku določiti obseg funkcionalnega zemljišča, kot tudi očitek, da naj bi nasprotno udeleženko z določitvijo pripadajočega zemljišča (kar je samo po sebi v nasprotju s prvo trditvijo) neupravičeno razlastilo, neutemeljena. Sodišče prve stopnje kot prvo samo ni ničesar določalo (in še manj brez odškodnine „razlastilo“ nasprotno udeleženko), ampak je (kot je bilo že poudarjeno) v skladu z določbami ZVEtL (4) zgolj upoštevalo pravnomočno odločbo upravnega organa. Nasprotna udeleženka je imela na obseg funkcionalnega zemljišča možnost vplivati v postopku, ki je tekel pred Upravno enoto, Izpostava Vič Rudnik, a iz odločbe z dne 12.10.2000 ni razvidno, da bi imela v zvezi s tem kakšne pripombe (ugovore) (5).

Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Navajali so tudi, da naj bi bila pritožba vložena prepozno, kar pa ne drži. (2) Uradni list RS, št. 45/2008, 59/2011

(3) In sicer v njegovih sedanjih mejah, kolikor so se (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje) spreminjale ob udeležbi in soglasju vseh strank tega nepravdnega postopka v upravnih postopkov in na podlagi ustreznih elaboratov.

(4) Napačen je zato tudi pritožbeni očitek kršitve določb ZVEtl-a. (5) Iz obrazložitve omenjene odločbe upravnega organa izhaja, da je bila vsem strankam dana možnost sodelovanja v postopku. Nasprotna udeleženka se je (po svojem pooblaščencu) odzvala, a „le“ s splošno pripombo, da naj po predlogu funkcionalno zemljišče objekta predstavlja celotno zemljišče, torej stavbišče skupaj s funkcionalnim zemljiščem.