Jedro

Predmet presoje v predmetni zadevi je bila škoda, ki je nastala tožniku kot dolžniku zaradi ravnanj oziroma opustitev izvršitelja pri vodenju izvršbe na premičnine. Zatrjevana odškodninska odgovornost toženca (izvršitelja) glede vrste stvari ni podana. Glede na to, da je objekt izgledal nenaseljen, da tožnik tudi ni zahteval izvzetja zarubljenih stvari iz izvršbe in da je celo sam ponudil toplotno črpalko, se pri izvršitelju upravičeno ni vzpostavil dvom, da gre za svari, ki bi bile lahko izvzete iz izvršbe, zato jih je utemeljeno rubil in tudi prodal na javni dražbi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 55,00 EUR zviša za 5,00 EUR na 60,00 EUR. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče odločilo, da se sprememba tožbe dovoli (I.), da je toženec dolžan plačati tožniku 55,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2017 dalje do plačila, (II.) da se tožbeni zahtevek v presežku do 35.595,25 EUR in glede začetka teka zakonitih zamudnih obresti pred 12. 1. 2017 (od 8. 12. 2016) zavrne (III.), in sklenilo, da je tožnik dolžan plačati stroške postopka, in sicer tožencu 3.060,74 EUR (IV.) ter stranskemu intervenientu 20,00 EUR v roku 15 dni s pripadki (V.).

2. Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnik. Ponovne prve javne dražbe ni bilo, ker izvršitelja na objektu ni bilo. Zapisnika o prvi javni dražbi ni, prav tako ni poročila ali drugega dokaza, zakaj je prva javna dražba odpadla. Tudi zapisnika o drugi javni dražbi ni. Šlo je za namerno ravnanje izvršitelja, katerega namen je bil postopek pripeljati do druge javne dražbe z znanim kupcem - monterjem naprav, ki je bil vseskozi v navezi z upnikom in izvršiteljem. Toženec je na vabilu za drugo javno dražbo napisal napačno uro. Stvari ne bi smele biti prodane za manjšo vrednost kot je 1/3 vrednosti premičnin. Strokovna ocena stvari, ki so bile zarubljene, ne obstaja. Izvršitelja na cenitvi stvari na objektu ni bilo. Sam izpove, da mu je podatke posredoval upnik. Vrednost stvari je bila nerealna, saj je tržna vrednost nekaj drugega kot pa zmontirana vrednost stvari. Graja dokazno oceno in procesno vodstvo pri zaslišanju prič M. R. in A. T. Priča A. T. ima interes za uspeh toženca. Izjavil je, da sodeluje z upnikom, v njegovem interesu je, da stvari pridobi za še nižjo vrednost kot je 1/3 in jih odpelje s tovornjakom upnika. Prav tako je jasna vzročna zveza glede tega, da je kupec povezana oseba. Vsi udeleženci skupaj so s pomočjo toženca izpeljali nezakonit odvzem premičnin. Sodišče ne bi smelo dopustiti dodatnega oškodovanja dolžnika, pa čeprav za 5,00 EUR. Izpodbija dokazno oceno izpovedi priče A. T. Iz slikovnega gradiva je razvidno, da je holandcev kar nekaj in ne gre samo za 5,00 EUR. Če bi črpalka utrpela tako veliko škodo, kot jo opisuje priča, bi verjetno te spojne elemente dostavila že tovarna in jih ne bi bilo treba vijačiti na licu mesta. Gre za spojne elemente, ki se vijačijo in odvijačijo brez škode, saj so na navojih. Toženec bi moral stvari, ki so bile dodatno odnešene, zabeležiti, jih vrednostno oceniti in kupcu zaračunati. Nepošteno je pavšalno stališče sodišča, da verjame priči, da je vrednost le 5,00 EUR in da bi z demontažo - odvijačenjem uničil napravo. Dejstvo, da se je toženec sam odločil podati odstopno izjavo pred odločitvijo v disciplinskem postopku, predstavlja sum, da je na objektu deloval nezakonito. S strani Ministrstva za pravosodje oz. iz zadnjega dopisa toženca je razvidno, da je deloval nezakonito tudi na ostalih objektih. Na nezakonito poslovanje toženca kaže tudi dejstvo, da še do danes ni vrnil preveč zaračunanih stroškov v izvršilni zadevi. Upnik oziroma njegov pooblaščenec sta neverodostojna, ker je izbris zaznambe hipoteke prejel šele po več kot 2 letih in enem mesecu od poravnave dolga. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb, da se izvršitelj na dan javne dražbe ni identificiral v skladu z 286. členom ZIZ. Prav tako se ni opredelilo do ostalih očitkov po 52. členu ZIZ, kot jih je zatrjeval v tožbi.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnik v predmetnem sporu zahteva povrnitev škode, ki naj bi mu nastala zaradi ravnanj oziroma opustitev izvršitelja pri vodenju izvršbe na premičninah, ki je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah I 382/2016 z dne 9. 8. 2016. 6. Materialnopravno podlago za neposredno odškodninsko odgovornost izvršitelja predstavlja 289. člen ZIZ, ki določa, da je izvršitelj odgovoren za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja ali opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah sodišča. 7. Sodišče prve stopnje je glede poteka izvršbe na premičnine ugotovilo naslednja pravno pomembna dejstva: - rubež stvari je bil opravljen 25. 8. 2016, - prva javna dražba je bila razpisana za 27. 10. 2016 ob 13. uri, vendar zaradi razlogov na strani toženca ni bila opravljena, - prva javna dražba je bila ponovno razpisana in opravljena 10. 11. 2016 ob 13. uri, ni bilo podane nobene ponudbe in zato stvari niso bile prodane.

8. Niti ZIZ niti Pravilnik1 ne določata, da bi moral izvršitelj o preklicani javni dražbi sestaviti poročilo ali zapisnik. O razlogu za preklic javne dražbe (težave izvršitelja na cesti) je bil tožnik obveščen, in sicer, kot to izhaja iz njegove pritožbe z dne 29. 11. 20162, po telefonu in nato še pisno, kar zadostuje. Glede na to, da tožnik ni zatrjeval, da bi na preklicano javno dražbo prišel kakšen kupec, tudi ni logična njegova razlaga, da je bila dražba preklicana namerno in brez utemeljenega razloga, saj bi bila v takem primeru izvedena dražba neuspešna in bi bila že naslednja dražba druga javna dražba, na kateri bi se stvari lahko prodale po 1/3 ocenjene vrednosti.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje ugotovitev, da je bila prva javna dražba izvedena, sprejelo brez dokazne podlage. Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev sprejelo na podlagi listinske dokumentacije v izvršilnem spisu ter jo podkrepilo s sklicevanjem na sklep izvršilnega sodišča z dne 5. 3. 20183. V izvršilnem spisu res ni zapisnika o prvi javni dražbi, se pa v njem nahaja poročilo izvršitelja o dejanjih izvršbe in zavarovanja, ki ga je ta dolžan napraviti na podlagi tretjega odstavka 61. člena Pravilnika. Iz poročila izhaja, da je bila prva javna dražba opravljena 10. 11. 2016 ob 13. uri ter da stvari niso bile prodane, ker ni bilo ponudbe. Gre za javno listino, katere resničnosti zgolj s pavšalno pritožbeno navedbo, da izvršitelja na dan ponovljene prve javne dražbe na objektu ni bilo, ni mogoče izpodbiti.

10. Višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je izvršitelj v elektronskem sporočilu, ki ga je poslal tožniku, pomotoma zapisal napačno uro druge javne dražbe. Da je to storil namerno, ne izhaja niti iz okoliščine, da je bil na javni dražbi prisoten varnostnik. V skladu s 44. členom Pravilnika ima izvršitelj namreč možnost, da ravno zato, da se dolžniku ne povzroči nepotrebna škoda v njegovih prostorih, pritegne k opravi dejanja (nasilni vstop v dolžnikovo nepremičnino) tudi za to usposobljenega strokovnjaka.

11. Ali je bil tožnik na drugi javni dražbi prisoten po naključju ali je za pravilno uro javne dražbe izvedel na drug način, glede na to, da ni zatrjevano, kakšna škoda mu je zato nastala, ni bistveno. V zvezi s to okoliščino tudi ni utemeljena pritožbena graja izvedbe dokaza z zaslišanjem priče M. G. Sodnica je namreč glede na svoje življenjske izkušnje, v skladu z načelom odprtega sojenja, le razkrila oceno verodostojnosti njene izpovedi glede na potek postopka, in sicer, da je pravno nepomembno dejstvo, kakšno je razmerje med njo in tožnikom.

12. Glede pritožbenih navedb o ceni, po kateri so bile stvari prodane na drugi javni dražbi, da je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo ravnanje toženca v nasprotju z določbo drugega odstavka 94. člena ZIZ, v skladu s katero se na drugi javni dražbi lahko stvari prodajo pod ocenjeno vrednostjo, vendar ne pod tretjino te vrednosti. Zato je tožniku razliko do 1/3 ocenjene vrednosti prodanih stvari (55,00 EUR) tudi priznalo kot odškodnino.

13. Trditve pritožnika glede cenitve stvari so nedopustne pritožbene novote, ker pritožnik ne pojasni, zakaj teh trditev brez svoje krivde ni ponudil že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP4). Enako velja tudi za pritožbene navedbe, da rubež stvari sploh ni bil opravljen.

14. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnika o tem, da ne obstajajo zapisniki o opravljenih dejanjih izvršbe. Sodišče prve stopnje se je do teh navedb opredelilo v tretji alineji 12. točke obrazložitve in pojasnilo, da tožnik ni navedel, kakšna je vzročna zveza med neizdelanimi zapisniki in nastankom zatrjevane škode.

15. Pritožbena graja, ki se nanaša na obračun izvršitelja in izvršilnega sodišča, ni razumljiva. Sodišče ni pavšalno ocenilo, da so nastali tudi drugi stroški, ampak je tožniku pojasnilo, da njegov dolg ni predstavljal le glavnice s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ampak tudi nadaljnje izvršilne stroške, priznane s sklepom sodišča, ter zakonske zamudne obresti od teh stroškov. Pritožnik tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obračun napravilo izvršilno sodišče in ne toženec. Predmet presoje v predmetni zadevi ni škoda, ki je nastala upniku, ampak škoda, nastala tožniku kot dolžniku v izvršilnem postopku.

16. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana zatrjevana odškodninska odgovornost toženca glede vrste stvari, ki so bile predmet izvršbe na premičnine. Tožnik je izpovedal, da je izvršitelju na javni dražbi ponudil, da odpelje toplotno črpalko5, in na vprašanje, kako se bo ogreval, povedal, da jo je ponudil zato, ker je že dogovorjen za drugo, saj ima s to težave6. Iz izpovedbe tožnika izhaja, da ne gre za predmet, ki bi bil nujno potreben dolžniku in članom njegovega gospodinjstva ter bil tako izvzet iz izvršbe (1. točka prvega odstavka 79. člena ZIZ).

17. Tožnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi moral vedeti, katere stvari so bile predmet rubeža premičnin7 ter da ni podal zahteve za izvzetje stvari iz izvršbe na podlagi drugega odstavka 79. člena ZIZ, pri čemer pritožbeno sklicevanje na nepoznavanje prava ne predstavlja opravičljivega razloga za opustitev podaje takšnega zahtevka.

18. Višje sodišče pritrjuje dokaznemu zaključku sodišča prve stopnje, da videz objekta ni omogočal zaključka, da je objekt naseljen. To dejstvo je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izpovedi toženca ter prič M. R. in A. T. Pritožbena graja dokazne ocene izpovedi teh dveh prič je neutemeljena. Iz zapisnika o opravljeni glavni obravnavi 19. 4. 2018 sledi, da je sodnica po zaslišanju priče M. R. izjavila, da njegovo izpoved ocenjuje kot verodostojno.8 S tem je, v skladu z načelom odprtega sojenja, razkrila svoje stališče o dokazni vrednosti izpovedbe. Da izjava ni bila dana v smislu vnaprejšnje dokazne ocene, ampak analize do tedaj izvedenega dokaznega postopka, kaže tudi nadaljnji potek naroka, ko je sodnica tožniku pojasnila, da zaenkrat izvedeni dokazi ne potrjujejo njegovih navedb. S tem je ravnala v prid tožniku in mu omogočila, da bi podal morebitna dodatna pojasnila. Priča M. R. ni izpovedal, da pozna celotni objekt, ampak da se je sprehodil po hiši. Svojo oceno o nenaseljenosti objekta je podal tako na podlagi ogledane notranjosti hiše, kot tudi glede na izgled njene zunanjosti in okolice, ki je dajala videz, da gre za ograjeno gradbišče. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da priča A. T. ni imel imel interesa za uspeh toženca v postopku, ker izid tega postopka nima vpliva na originarno pridobljeno lastninsko pravico na stvareh, kupljenih na javni dražbi.

19. Glede na to, da je objekt izgledal nenaseljen in tožnik tudi ni zahteval izvzetja zarubljenih stvari iz izvršbe in celo sam ponudil toplotno črpalko, se pri izvršitelju upravičeno ni vzpostavil dvom, da gre za svari, ki bi bile lahko izvzete iz izvršbe, zato jih je utemeljeno rubil in tudi prodal na javni dražbi (drugi odstavek 77. člena Pravilnika).

20. Temu je dodati, da pritožnik ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da ni dokazal premoženjske škode, ki naj bi mu nastala v posledici prodaje stvari (plačilo stroškov oskrbnine za teto v domu starejših in najemnina za njega in otroke), ter je bila njegova tožba v delu, ki se je nanašala na povrnitev nepremoženjske škode, nesklepčna. To pa pomeni, da tudi v primeru, če bi bile ugotovljene druge predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti toženca, bi bil njegov tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.

21. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je nepošteno, da je sodišče prve stopnje verjelo priči A. T., da je vrednost polovice holandca le 5,00 EUR in bi z drugačno demontažo uničil celotno črpalko. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje glede materialne škode v višini 2.530,00 EUR navedel le, da mu je nastala škoda: vezni spoji – holandci in dvovijačniki za spajanje toplotne črpalke, ki niso v sklopu toplotne črpalke in so bili odžagani, katerih vrednost je 300 EUR, ter odrezane dovodne cevi, odvodne cevi in toplotna izolacija okoli cevi. To ni bilo strokovno, zato je nastala poplava in škoda v višini 500 EUR. Tožnik je navedel oceno škode, ni pa navedel števila odnešenih veznih spojev, niti ni predložil dokaza, iz katerega bi izhajala vrednost posameznega kosa. Sodišče prve stopnje je tožnika v skladu z materialno procesnim vodstvom dvakrat pozvalo, da pojasni višino dodatne materialne škode, ki mu je nastala. Po pozivu sodišča se je tožnik skliceval na poročilo izvršitelja o dejanjih izvršbe in zavarovanja (priloga A6) in dražbeni razglas (priloga A12), iz katerih pa izhaja le, kaj je bil predmet dražbe in kaj je kupec kupil. Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo priči A. T., ki se z montažo toplotnih črpalk ukvarja že več kot 25 let, da je vrednost polovice holandca 5,00 EUR, upoštevaje, da tožnik ni ponudil dokaza, da bi se lahko stvari odmontirale brez škode za črpalko na drug način.

22. Iz izpovedi A. T. izhaja, da je odnesel polovico holandca, saj bi v nasprotnem primeru uničil toplotno črpalko. Skrbnost dobrega strokovnjaka je od izvršitelja terjala, da bi se moral o samem načinu demontaže črpalke predhodno pozanimati in zarubiti ter ustrezno oceniti vse dolžnikove stvari, ki so bile potrebne, da je lahko kupec prejel kupljeno stvar nepoškodovano. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in prisojeno denarno odškodnino zvišalo za vrednost polovice holandca v višini 5,00 EUR. Zgolj pavšalne so pritožbene navedbe, da je odvzetih holandcev več, pritožnik ne navaja niti, koliko naj bi jih bilo.

23. Pritožnik vztraja, da so mu toženec, upnik, pooblaščenec upnika in kupec z usklajenim ravnanjem v postopku izvršbe nezakonito odvzeli njegove premičnine. Izvedeni dokazni postopek tega ni potrdil. Tožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil A. T. zgolj eden izmed številnih izvajalcev upnika9 in njegov kupec, kar mu v skladu z določbami ZIZ ne preprečuje, da bi na dražbi nastopal kot kupec, prav tako ne gre za z upnikom povezano osebo v skladu z 200. b členom ZIZ. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tudi če bi bil kupec z upnikom povezana oseba, to ne pomeni, da ne bil smel na dražbi nastopati kot kupec.

24. Zgolj uvedba disciplinskega postopka zoper toženca ter okoliščina, da je toženec pred zaključkom tega postopka podal izjavo, da zaradi osebnih in poslovnih razlogov ne želi opravljati nalog izvršitelja, na podlagi katere je bil razrešen in disciplinski postopek zoper njega ustavljen, ne pomenita, da je v obravnavani izvršilni zadevi opravljal svojo službo protipravno. V izreku sklepa I 382/2016 vračilo preveč plačanega zneska ni naloženo tožencu, ampak upniku. Iz izvršilnega spisa pa je razvidno, da je upnik že 8. 5. 2017 utesnil izvršbo za znesek v višini plačil tožnika in znesek, pridobljen s prodajo stvari na javni dražbi. Razlog za izbris zaznambe hipoteke šele v letu 2019 zato ni na strani upnika oziroma njegovega pooblaščenca.

25. Navedbe, da se toženec ni izkazal z identifikacijskimi znaki iz 286. člena ZIZ, ob nespornem dejstvu, da je izvršilna dejanja opravlja toženec, ki je v času njihove izvedbe opravljal službo izvršitelja, niso pravno pomembne.

26. Na absolutno bistveno kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato bi moral pritožnik konkretno navesti, do katerih pravno pomembnih navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Zgolj pavšalna navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ostalih očitkov iz 52. člena ZIZ (nepravilnosti pri opravljanju izvršbe), zato ni utemeljena.

27. Glede na navedeno je pritožba delno utemeljena, in sicer za 5,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe 12. 1. 2017 (drugi odstavek 299. člena OZ), zato je višje sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka te sodbe. V preostalem delu je, ker ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

28. Ker je višje sodišče v izpodbijano sodbo poseglo le glede sorazmerno majhnega dela terjatve, ni poseglo v odločitev o stroških pravdnega postopka, nastalih pred sodiščem prve stopnje (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

29. Tožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato sodišče o njih ni odločalo. Stroškov pritožbenega postopka pa tudi ni priznalo tožencu, saj odgovor na pritožbo ni prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).

1 V času opravljanja izvršilnih dejanj veljavni Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. 2 List. št. 53 spisa Okrajnega sodišča v Domžalah, I 382/2016 (priloga C22). 3 Priloga B15. 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami. 5 Izpoved tožnika na list. št. 88j. 6 Izpoved tožnika na list. št. 88t-88u. 7 Navsezadnje je pritožbi z dne 29. 11. 2016 priložil dražbeni razglas, iz katerega je razvidno, katere stvari so bile predmet izvršbe (list. št. 55, priloga C22). 8 List. št. 117ž. 9 Svojo dejavnost je opravljal v okviru s.p. (navedbe toženca v pripravljalni vlogi z dne 19. 12. 2017 in izpoved priče A. T.).