Jedro

Kot vrednost spornega predmeta, ki jo je v pravdnem postopku potrebno ugotoviti med drugim tudi zaradi pravice do revizije, se vzame vrednost postavljenega zahtevka (prvi odstavek 35. člena ZPP), ne pa vrednost tistega, kar se vpiše v tožbi kot sporni predmet (drugi odstavek 106. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo A. Š. in I. Š. proti sklepu Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1246/92 z dne 3.2.1993, s katerim je bil potrjen njegov sklep opr. št. Rp 42/92-5 z dne 18.6.1992 o zavrženju revizije. Ocenjena vrednost spornega predmeta 1.500,00 SIT je namreč po mnenju sodišča ne dovoljuje.

Sodišče druge stopnje je pritožbo imenovanih proti temu sklepu zavrnilo kot neutemeljeno, ker se je strinjalo s stališčem sodišča prve stopnje, da je sicer revizija zoper sklep, s katerim se konča postopek, dovoljena, vendar pa le ob pogoju, če bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo, ki pa je ocenjena vrednost spornega predmeta ne dovoljuje.

Proti temu sklepu vlagata imenovana revizijo in predlagata Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, naj celotno zadevo skrbno preuči, ugotovi dejansko stanje in na podlagi dokazov zavrne sklep sodišča prve stopnje in mu naloži, naj vloženo tožbo obravnava kot zakonito. Sodniku višjega sodišča očita, da ni upošteval valorizacije spornega predmeta niti števila pogodb in ker jih je šest, bi to dalo skupno vrednost 9.000,00 SIT brez valorizacije.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je utemeljeno zavrnilo pritožbo, ko je ugotovilo, da je že prvo sodišče zavzelo pravilno stališče, da revizija v tej zadevi proti sklepu, s katerim se je končal postopek, ni dovoljena, ker je spričo nedenarnega zahtevka v tožbi označena vrednost spornega predmeta (1.500,00 SIT) ne dovoljuje (drugi odstavek 400. člena in tretji odstavek 382. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP). Na revizijski trditvi pa je potrebno odgovoriti, da je tožeča stranka postavila en sam tožbeni zahtevek - za vrnitev prejete dediščine (dasiravno je navedla kot sporni predmet ugotovitev veljavnosti in pristnosti listin), ne pa več zahtevkov s pravkar opisano vsebino. Kot vrednost spornega predmeta, ki jo je v pravdnem postopku potrebno ugotoviti med drugim tudi zaradi pravice do revizije, se vzame vrednost postavljenega zahtevka (prvi odstavek 35. člena ZPP), ne pa vrednost tistega, kar se vpiše v tožbi kot sporni predmet (drugi odstavek 106. člena ZPP). (Le mimogrede naj bo navrženo, da tožeča stranka pri opisu spornega predmeta niti v tožbenih navedbah sploh ni omenila, da bi šlo za 6 pogodb.) V tožbi navedena vrednost spornega predmeta ostane merodajna ves čas postopka (drugi odstavek 40. člena ZPP), razen če ne pride do spremembe tožbenega zahtevka oziroma če sodišče ne poseže v tožbi navedeno vrednost, ker je ta očitno previsoka ali prenizka (tretji odstavek 40. člena ZPP), za kar pa v tej zadevi ne gre. Zakon ne določa, da bi se v tožbah navedene vrednosti spornega predmeta valorizirale, kot to meni revizija.

Po povedanem torej ni bilo mogoče pritrditi reviziji v nobenem pogledu, zaradi česar jo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (tretji in četrti odstavek 400. člena in 393. člen ZPP).