Jedro

Dovoljeni poseg ne odstopa od lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti tako glede tlorisa objekta kot glede oblike in naklona strehe, zato je pravilna ugotovitev upravnega organa, da je sporna gradnja v skladu z določbami prostorsko ureditvenih pogojev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ odločil, da gradbeno dovoljenje št. 351-362-2007 z dne 1. 12. 2007, ki je bilo dano investitorki A.A. za gradnjo stanovanjske zgradbe na zemljišču s parc št. 1832/28 k.o. ..., ostane v veljavi. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 35108-276/2008-15-KB z dne 11. 6. 2010. V obrazložitvi odločb upravna organa navajata, da je bila obravnavana odločba izdana na podlagi 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da izda pristojni organ odločbo v obnovljenem postopku na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in v obnovljenem postopku; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo v veljavi ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo. V konkretnem primeru je upravni organ investitorki A.A. dne 1. 12. 2007 izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske zgradbe na parc. št. 1832/28 k.o. ... Ker lastnika sosednjega zemljišča (tožnika v tem sporu) nista sodelovala v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je bila dovoljena obnova postopka v obsegu, da se v postopek pritegneta kot stranki. V obnovljenem postopku je bila izdana odločba dne 19. 2. 2009, ki pa jo je drugostopni organ z odločbo z dne 30. 6. 2009 odpravil iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V ponovnem postopku je prvostopni organ pridobil neodvisno izvedeniško mnenje o skladnosti gradnje s prostorskim aktom, ki ga je izdelal B.B. Prav tako je bilo v postopku pridobljeno pozitivno mnenje urbanistične komisije Občine Slovenska Bistrica. Sporna novogradnja stanovanjske hiše se nahaja na območju gostejše individualne stanovanjske gradnje – cona A, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v občini Slov. Bistrica in mesto Slov. Bistrica (Ur. list RS, št. 16/93 in spremembe, v nadaljevanju PUP). V skladu z določbo 4. člena PUP so na tem območju dovoljene novogradnje, s tem da morajo biti novi objekti od parcelne meje odmaknjeni tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8 m. Ne glede na to so dopustni manjši odmiki, če so zagotovljeni ustrezni požarno varstveni ukrepi in sanitarni pogoji. Obravnavani objekt je od sosednjega zemljišča, ki je v lasti tožnikov, odmaknjen 1,64 m, kar po ugotovitvah upravnega organa zadošča za vzdrževanje objekta brez posegov na sosednje zemljišče. Od najbližje stanovanjske hiše, ki je v lasti tožnikov, pa je odmaknjen več kot 13 m, zato je poseg skladen z določbami PUP, ki se nanašajo na odmike od sosednjih objektov in parcelnih mej. Glede meril oblikovanja PUP v 5. členu določa, da mora biti tloris zgradbe podolgovat, razmerje med stranicama mora biti 1:1,2 ali več. Navedena tlorisna zasnova je lahko drugačna, kolikor upošteva obstoječo pozidavo in je v skladu z mnenjem urbanistične komisije. Ker tlorisno razmerje ne dosega predpisanega razmerja, je bilo pridobljeno izvedeniško mnenje, iz katerega je razvidno, da je obstoječa pozidava zelo raznolika ter da mnoge stavbe ne ustrezajo predpisanemu razmerju 1:1,2. Po mnenju izvedenca tako predvidena gradnja ne odstopa od okoliške pozidave. Prav tako je občinska urbanistična komisija podala pozitivno mnenje k gradnji. Odlok o PUP v 5. členu tudi določa, da mora biti streha simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°, pri čemer je izjemoma naklon lahko manjši, kolikor je okoliška pozidava s položnejšimi nakloni. Pri navedenem pogoju prav tako gre za odstopanje od PUP, vendar je izvedenec ugotovil, da gre pri okoliških pozidavah za veliko raznolikost pri oblikah in naklonu streh, saj je naklon mnogo manjši od minimalno določenega, vse do ravnih streh, po obliki pa so strehe enokapnice, dvokapnice, štirikapnice ter celo polstožčasta streha. Ker gre v obravnavanem primeru za odstopanja, ki pa so v skladu z okoliško pozidavo, sta upravna organa zaključila, da je sporna gradnja skladna s PUP. Tožena stranka je v svoji odločbi tudi zavrnila pritožbene ugovore tožnikov glede kršitev postopka. Res je bila s pozitivnim mnenjem urbanistične komisije seznanjena pooblaščenka tožnikov šele tekom pritožbenega postopka, vendar se o njem v postavljenem roku ni izrekla. Neutemeljen je tudi ugovor, da prvostopna odločba ni obrazložena, saj je v njej natančno pojasnjeno glede odmikov objekta ter zagotovljeni požarni varnosti. Ker se objekt tožnikov nahaja SZ od spornega objekta, ga tudi nikoli ne doseže senca, zato ne gre za osenčenje.

Tožnika v tožbi vztrajata, da poseg ni skladen z določbami PUP, ker je investitorka zgradila objekt v dolžini 16 m in v višini 7,5 m le v oddaljenosti 1,5 m od parcele obeh tožnikov. Tožnika se tudi ne strinjata, da je odmik 1,64 m od parcelne meje takšen odmik, ki zadošča za vzdrževanje objekta brez posegov na sosednje zemljišče. Tožena stranka je v strokovnem mnenju, ki ga je izdelal B.B. in na katerega je oprla svojo odločbo, prezrla, da je ta v mnenju navedel, da stanovanjska hiša odstopa od določb v 5. členu PUP. Prav tako je v celoti prezrla strokovno mnenje, ki ga je izdelal arhitekt C.C. in iz katerega izhaja, da PGD ni izdelan skladno z lokacijsko informacijo ter določbami glede odmikov, etažnosti, višinskih gabaritov, razmerja osnovnih stranic objekta, nagiba strehe, osenčenosti in požarne varnosti. O navedenem tožena stranka ni zavezala nobenih stališč in sicer, da vplivno območje objekta ni bilo določeno pravilno ter da zaradi odmika objekta 1,64 m nastajajo ter bodo nastajale emisije. Zaradi navedenega izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, zato so tožnikoma bistveno kršena pravila upravnega postopka. S tem je bila kršena tudi njuna pravica iz 22. člena Ustave RS glede jamstva enakega varstva pravic. Navedena pravica je namreč učinkovita le, če je odloča v vsaki bistveni točki obrazložena na konkretni način, tako da je mogoča presoja njene pravilnosti. Tožnika predlagata, da sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri bosta pojasnila vse postopkovne nepravilnosti ter nato na podlagi izvedenih dokazov izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

A.A., ki ima v tem postopku položaj prizadete stranke, v odgovoru na tožbo navaja, da je hiša že zgrajena in je v fazi zaključevanja pred vselitvijo. V času gradnje objekta ni bila nikoli motena posest tožnikov, prav tako ne bo motena v primeru kasnejšega vzdrževanja objekta, saj velikost parcele in odmik zgradbe zagotavljajo uporabo in vzdrževanje objekta brez motenja posesti katerih koli sosedov. Objekt je zgrajen tako, da je samo garaža, ki je v sklopu hiše, oddaljena od meje tožnikov v eni točki 1,64 m, na drugi pa 2,17 m, med tem ko je hiša po celotni dolžini oddaljena od meje najmanj 4,19 m, od objekta tožnikov pa 22 m. Zaradi SZ lege senca njenega objekta ne doseže objekta tožnikov, torej ga ne more osenčiti. Razen tega je njen objekt oddaljen veliko več, kot je objekt tožnikov oddaljen od drugih dveh njunih sosedov. Objekt tožnikov je namreč oddaljen od meje drugega soseda samo 0,70 m, kar pa res ne zadošča za vzdrževanje. Prav tako je oddaljen od sosednjega objekta le 4,50 m, vendar v zvezi s tem tožnikov ne skrbi požarna varnost. Zaradi prepirljivega odnosa do drugih sosedov sta si tudi prislužila ograjo visoko 2,20 m. Tudi objekt tožnikov ima sleme strehe v dveh različnih smereh, pri čemer gre na enem delu za enokapno streho z manjšim nagibom in odstopa od določil PUP. Sicer pa tožnika do sedaj v postopku nista uspela specificirati emisij oz. drugih vplivov njenega objekta na okolico, zato takšnih pavšalnih navedb ni mogoče niti preizkusiti. V postopku je bilo na podlagi izvedeniškega mnenja nesporno ugotovljeno, da stavba ne krši funkcionalnih in oblikovalskih določil PUP, ter da stavba po svoji obliki v soseski ni tujek, ne krni oblikovalne integritete, ter je iz urbanističnega kot iz oblikovalskega stališča glede oblike, višine in gabaritov sprejemljiva in skladna z določili PUP. Tožnika in njuna pooblaščenka pa so bili tudi v postopku seznanjeni s strokovnimi mnenji, pri čemer pa pooblaščenka ni dala pisnih pripomb na mnenje izvedenca B.B. ter mnenje urbanistične komisije. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je bila izdana v obnovljenem postopku, v katerem je prvostopni organ odločil, da gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano investitorki A.A. za gradnjo stanovanjske hiše na parceli št. 1832/28 k.o. ... z dne 1. 12. 2007, ostane v veljavi. Po presoji sodišča je organ prve stopnje v svoji odločbi, s katero je pustil gradbeno dovoljenje v veljavi, podrobno obrazložil, zakaj meni, da je obravnavani poseg v skladu s PUP, dodatno pa je razloge pojasnila še tožena stranka v svoji odločbi. Z navedenimi razlogi se strinja tudi sodišče ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v tej sodbi v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1).

V zadevi je bistveno, ali je predvidena gradnja stanovanjske hiše v skladu z določbami PUP. Navedeni predpis v 4. členu dopušča na obravnavanem območju novogradnjo stanovanjskih objektov. Pri tem se morajo novogradnje v morfološki enoti prilagoditi z gradbeno črto, smerjo slemena, gabariti, obdelavo in barvo fasad, kritino in drugimi gradbenimi materiali, arhitekturnimi detajli in stavbnimi odprtinami. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Odmiki med sosednjimi objekti pa morajo biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni požarno varstveni ukrepi in sanitarni pogoji. Glede tlorisa objektov je v 5. členu PUP določeno, da mora biti ta podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama pa mora biti 1 : 1,2 ali več. Pri tem je tlorisna zasnova lahko drugačna, kolikor upošteva obstoječo pozidavo in je v skladu z mnenjem urbanistične komisije. Glede strehe pa PUP v istem členu določa, da mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°, ki je izjemoma lahko manjši, kolikor je okoliška pozidava s položnejšimi nakloni. V zadevi ni sporno, da tloris in streha objekta odstopata od meril določenih v PUP, prav tako ni sporno, da je obravnavani objekt v najbližji točki odmaknjen 1,64 m od parcelne meje ter 13 m od sosednjega objekta. Glede na navedeno tudi sodišče ugotavlja, da je zahtevi PUP glede odmikov med sosednjimi objekti ugodeno, saj je ta večji od predpisanega minimalnega odmika. Sodišče se tudi strinja z zaključkom upravnega organa, da odmik 1,64 m zadošča za normalno vzdrževanje objekta brez posegov na sosednje zemljišče, zato v tem delu zavrača tožbeni ugovor glede emisij, ki je povsem pavšalen. Prav tako tožnika nista z ničemer izkazala, da je bilo v času gradnje (po navedbah investitorke je objekt že zagrajen) kakor koli poseženo v njuno nepremičnino. Tako je v zadevi odločilno, ali je sporna gradnja glede na odstopanja od PUP pri tlorisni zasnovi ter obliki in naklonu strehe v skladu z lokalnimi urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi. V zvezi z navedenim vprašanjem je prvostopni upravni organ pridobil izvedeniško mnenje izvedenca B.B. o skladnosti gradnje s prostorskim izvedbenim aktom ter obstoječo pozidavo. Imenovani je mnenje izdelal na osnovi terenskega ogleda, posredovano je bilo vsem strankam v upravnem postopku, tožnika pa nanj v postopku nista imela pripomb. Sodišče zato zavrača tožbeni ugovor, da se je tožena stranka neutemeljeno oprla na mnenje navedenega izvedenca, saj sta se z navedenim mnenjem tudi tožnika strinjala. Iz mnenja izvedenca pa izhaja, da je stanovanjska hiša, ki leži na robu stanovanjske soseske, po gabaritih in legi v celoti skladna z določili PUP, glede odstopanj v zvezi z obliko in naklonom strehe v soseski ni tujek, ne krni oblikovne integritete soseske, zato je z urbanističnega in oblikovnega stališča sprejemljiva in skladna s PUP. Strokovno mnenje C.C., na katerega se sklicujeta tožnika v tožbi, pa je bilo izdelano zaradi določitve strank v postopku (prikaza vplivnega območja) ter ga je upravni organ tudi upošteval s tem, ko jima je priznal lastnost stranke in dovolil obnovo postopka, zato navedeni tožbeni ugovor v tem postopku ni več relevanten. V navedenem mnenju pa imenovani izvedenec ni ugotavljal, ali je obravnavana gradnja v skladu z okoliško pozidavo, kar pa je pogoj po PUP v primeru odstopanja od predpisanih oblikovnih pogojev ter bistveno za odločitev v tej zadevi. Sodišče se zato strinja z zaključkom obeh upravnih organov, da dovoljeni poseg ne odstopa od lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti tako glede tlorisa objekta kot glede oblike in naklona strehe, kar pa zadošča za ugotovitev, da je sporna gradnja v skladu z določbami PUP. Sodišče tudi kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ni obrazložena ter je ni mogoče preizkusiti. Upravni organ je v obrazložitvi odločbe konkretno in natančno povzel izvedeni postopek, dokaze na podlagi katerih je ugotovil dejansko stanje, pravno podlago in dokazno oceno, torej razloge za svojo odločitev, zato je neutemeljen tožbeni ugovor glede kršitev določb ZUP ter posledično kršitev ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS. Tožnika je v postopku zastopala pooblaščenka, kateri je upravni organ vročil vse dokazne listine, zato se tožnika sedaj v tožbi ne moreta sklicevati, da nista bila seznanjena z vsemi mnenji in ugotovitvami.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče v zadevi odloči po opravljeni glavni obravnavi, na kateri naj zasliši tožnika ter na kateri bosta pojasnila vse postopkovne nepravilnosti. Sodišče navedenemu predlogu ni sledilo ter je odločilo na nejavni seji, saj v tožbi nista navajala in predlagala nobenih dejstev in dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev (2. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).