Jedro

Sodišče prve stopnje je zato ob tehtanju, upoštevati željo nasprotne udeleženke in na drugi strani njeno pravico do varstva osebnega dostojanstva v času pridržanja na varovanem oddelku, pravilno dalo prednost varovanju pravic iz 19. in 21. člena Ustave RS in se pri tem pravilno sklicevalo tudi na ustavno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II. Izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljevanju SVZ) brez privolitve na podlagi sklepa sodišča in odredilo, da se nasprotna udeleženka A. A. sprejme v varovani oddelek SVZ za čas enega leta od dneva izdaje tega sklepa, to je od 5. 2. 2021 do 5. 2. 2022 ter da se do namestitve v SVZ zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor, Oddelka za psihiatrijo, kjer se sedaj nahaja (točka I. izreka) ter za SVZ, ki bo sprejel nasprotno udeleženko določilo Socialno varstveni zavod X. 2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka po svojem odvetniku in sicer se pritožuje zoper točko II. izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Odvetnik navaja, da je nasprotna udeleženka močno prizadeta, ker sodišče ni ugodilo njeni želji po namestitvi v SVZ Y. Zaradi takšne odločitve se je vidno poslabšalo zdravstveno stanje nasprotne udeleženke, s čemer je bil terapevtski vidik predlaganega ukrepa popolnoma prezrt. Opozarja, da ima odvzem prostosti, predviden v točki e prvega odstavka 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) dvojno funkcijo in sicer poleg socialno varstvene tudi terapevtsko, iz katere izhaja, da je lahko le ob izpolnitvi tudi tega drugega pogoja zadovoljen pogoj zakonitosti tovrstnega pridržanja. Po določilu 179. člena Zakona o duševnem zdravju sodišče v postopku odločanja o sprejemu v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča pri določitvi SVZ upošteva želje in osebne okoliščine nasprotne udeleženke. V izpodbijani odločitvi želje in osebne okoliščine niso upoštevane, saj je Maribor njeno domače okolje, Y. pa je zanjo tuje okolje. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in ne glede na socialno varstveni vidik upošteva tudi terapevtski vidik ukrepa in kot namestitev nasprotne udeleženke določi SVZ Y. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbo 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr)1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)2 je sodišče druge stopnje preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov ter opravilo tudi uradni pritožbeni preizkus.

5. Sodišče druge stopnje sprejema razloge sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da so v obravnavanem primeru podani vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek brez privolitve (določba 75. člena ZDZdr). Odločitev je sprejelo na podlagi skupne dokazne ocene, v kateri je ocenjevalo izvedeniško mnenje izvedenca B. B., izjave nasprotne udeleženke, lečeče zdravnice, bližnje osebe brata C. C. in v spisu priloženo listinsko dokumentacijo. Zaradi hudega ogrožanja svojega zdravja in življenja ter zdravja in življenja drugih, ki je posledica duševne motnje - shizoafektivne motnje, zaradi katere ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, je nujno varovanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je potrebna njena takojšnja namestitev v SVZ, ker bivanje nasprotne udeleženke izven kontroliranega bolnišničnega okolja oziroma SVZ predstavlja faktor tveganja.

6. Tudi pritožbeno ni sporno, da nasprotna udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju je mogoče zagotoviti samo v okviru socialno varstvenega zavoda, ki ima verificiran varovani oddelek, in sicer varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju. Prav tako ni pritožbeno sporno pridržanje v maksimalnem času enega leta. Sodišče prve stopnje je tudi pojasnilo, da v primeru, da se bi zdravstveno stanje nasprotne udeleženke toliko izboljšalo, da ne bo več razlogov za namestitev v varovani oddelek SVZ, je možna njena premestitev na drug oddelek.

7. Ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da je sodišče socialno varstveni zavod, kamor naj bi se nasprotna udeleženka namestila, določilo v nasprotju z določbo 79. člena ZDZdr. Sodišče je pri tej odločitvi v celoti sledilo zaključku izvedenca, da je potrebno nasprotno udeleženko takoj namestiti v varovani oddelek SVZ. Iz 17. točke 2. člena ZDZdr izhaja, da je varovani oddelek oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Sodišče si je pred odločitvijo pridobilo mnenje SVZ o možnosti sprejema nasprotne udeleženke in o izpolnjevanju pogojev za sprejem, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Pri tem je upoštevalo podatke Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, da imajo verificirane varovane oddelke za osebe s težavami v duševnem zdravju in varovane oddelke za osebe z več motnjami, štirje socialno varstveni zavodi. Po tem, ko je dobilo odgovore o možnosti namestitve nasprotne udeleženke od vseh štirih socialno varstvenih zavodov, je ugotovilo, da ima samo SVZ X. prosto mesto ter da lahko nasprotni udeleženki le ta SVZ zagotovi ustrezno strokovno pomoč ter varnost in ustrezen nadzor.

8. Nadalje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče presojalo tudi željo nasprotne udeleženke po namestitvi v bivalno enoto Y. ter pojasnilo, da bi namestitev v prezasedeni SVZ Y. povzročila poseg v ustavne pravice nasprotne udeleženke in tudi oseb, ki se nahajajo v varovanem oddelku tega SVZ, saj je ta SVZ že ob odločanju 108 % prezaseden, ob tem, da mora realizirati še 2 sklepa, ter da glede na trenutno strukturo stanovalcev na varovanem oddelku v daljšem časovnem obdobju ni pričakovati sprostitve prostega mesta3. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da izkazana prezasedenost SVZ Y. povzroča neustreznost bivalnih pogojev in s tem slabšo obravnavo nasprotne udeleženke. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje upoštevalo, da ima izrečeni ukrep poleg socialno varstvene tudi terapevtsko funkcijo ter, da se bo terapevtska funkcija ustrezneje izvajala v SVZ X., ki ima na voljo prosto mesto v varovanem oddelku, zato tudi ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Iz natančno navedenih razlogov v obrazložitvi sodišča prve stopnje jasno izhaja, zakaj sodišče ni moglo slediti želji nasprotne udeleženke in sicer zaradi objektivnih razlogov, to je prezasedenosti kapacitet SVZ Y. 9. Sodišče prve stopnje je zato ob tehtanju, upoštevati željo nasprotne udeleženke in na drugi strani njeno pravico do varstva osebnega dostojanstva v času pridržanja na varovanem oddelku, pravilno dalo prednost varovanju pravic iz 19. in 21. člena Ustave RS in se pri tem pravilno sklicevalo tudi na ustavno odločbo4. 10. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe drugega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/2008 in 46/2015). 2 Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/2019). 3 Odgovor na list št. 35: “Na varovanem oddelku nimamo nobenega prostega mesta, zato ne moremo zagotoviti najosnovnejših bivalnih pogojev za stanovalce...“ 4 Odločba Ustavnega sodišča U-I-477/18, Up-93/18, z dne 23.5.2019