Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep II DoR 231/2018

ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.231.2018 Civilni oddelek

predlog za dopustitev revizije izvedensko mnenje dopolnitev mnenja povrnitev škode podlage odškodninske odgovornosti vzročna zveza zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče
20. september 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožnici 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 8. 2016 dalje in odločilo, da je tožnica dolžna plačati toženki njene pravdne stroške v znesku 284,19 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče v primeru, ko stranka poda pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje, zavezano pozvati izvedenca k (vsaj) pisni dopolnitvi tega mnenja, čeprav je morda samo prepričano, da je bilo prvotno izdelano mnenje že dovolj jasno in popolno? 2) Ali in v katerih primerih lahko sodišče odkloni nadaljnje razjasnjevanje dejanskih okoliščin konkretnega primera s pomočjo izvedenca, kadar gre za strokovna vprašanja s področja tega izvedenca? 3) Ali in v katerih primerih lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza z dopolnitvijo mnenja oziroma zaslišanjem izvedenca samo zato, ker je mnenja, da so njemu, torej sodišču, strokovni aspekti konkretne zadeve dovolj jasni, pa čeprav iz trditev strank izhaja, da slednjim določena strokovna pojasnila še vedno ne dajejo dovolj določnih odgovorov? 4) Ali lahko sodišče pisno vlogo stranke, ki je izrecno naslovljena kot „pripombe na izvedensko mnenje“, takšna pa je tudi njena vsebina, tolmači drugače in njeni vsebini pripisuje drugačen pomen? 5) Ali v primeru, ko sodišče samo tolmači vsebino in namen vloge stranke postopka, ter v posledici tega odkloni dopolnitev mnenja izvedenca, ki je ključni dokaz v postopku in je torej od tega mnenja v celoti odvisen izid pravde, moč šteti, da je sodišče na tak način eni od strank popolnoma odvzelo vpliv na rezultat dokaznega postopka in ji odreklo možnost kontrole nad končnim izidom postopka? 6) Ali je v konkretnem primeru dejstvo, da je sodišče samo tolmačilo glagol „zgruditi se“, pomenilo nedovoljeno spuščanje sodišča na medicinsko področje in nedopustno interpretacijo laične besede v smislu strokovnega (medicinskega) izrazoslovja? 7) Ali in v katerih primerih lahko sodišče kljub temu, da je že izvedenec pojasnil vzročno zvezo med določenimi dogodki, to vzročno zvezo samo presoja še enkrat, pri tem pa v celoti zanemari s strani izvedenca ugotovljeno posredno vzročno zvezo, ki je botrovala končnemu razpletu dogodkov in je imela torej na neko relevantno okoliščino primera (v pričujoči zadevi na smrt pokojnika) bistven vpliv? 8) Ali pomeni pripisovanje večjega pomena izpovedbi priče, ki relevantnega dogodka ni zaznala neposredno, kot ugotovitvam izvedenca medicinske stroke glede istega vprašanja prevlado posrednega dokaza nad neposrednim? Če da, ali je v kakšnih izjemnih primerih takšna prevlada dopustna in ali je bila dopustna v pričujočem primeru? 9) Ali pomeni dejstvo, da je sodišče zavrnilo revidentkine pripombe na izvedensko mnenje, s tem pa ji dejansko odklonilo tudi možnost, da bi v sodnem postopku pravzaprav izvedela za dejanski vzrok smrti njenega moža, za povrh pa je nato sodišče v sodbi še povsem prezrlo ugotovljeno posredno vzročno zvezo med padcem in smrtjo pokojnika, kršitev načela materialne resnice? In ali je moč to načelo tolmačiti tako, da ima tudi stranka pravico izvedeti zanjo pomembno subjektivno materialno resnico, ne pa le tako, da je samo sodišče tisto, ki se mora truditi, da bi se pri ugotavljanju dejanskega stanu čim bolj približalo objektivni materialni resnici?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato njen predlog zavrnilo (367.c člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Tožnica, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia